KORONAVIRUS
Janša se je oglasil še drugič: sporočil, kdaj bi se lahko začeli samotestirati
Pričakovati je, da bo vlada potrdila samotestiranje tudi za učitelje.
Odpri galerijo
Slovenski premier Janez Janša. FOTO: Pool, Reuters
Patem ko je vlada v sredo na Brdu pri Kranju pretresala morebitne nove ukrepe v luči vse bolj razširjene delta različice virusa pri nas, se je oglasil premier Janez Janša.
»Testiranje na covid-19 bo v tednu od 23. avgusta naprej samoplačniško, razen za dejavnosti, kjer je PCT pogoj za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki. Frekvenca se zaenkrat ne bo spremenila. V primeru uvedbe samotestiranja bo/bi to veljalo za vse in ne samo za šolnike,« je sporočil premier. Naknadno je dodal, da bo »frekvenca testiranja v šolstvu kot v prejšnjem šolskem letu. V ostalih dejavnostih, kjer je testiranje za zaposlene obvezno, se izenačuje s šolstvom. Ko/če bomo 6. septembra lahko prešli na samotestiranje za večino dejavnosti, bomo uspešni le ob čim višji precepljenosti in odgovornosti.«
Že v sredo pa je vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović je za Televizijo Slovenija pojasnila, da bo v šolah od septembra veljal pogoj PCT.
Ministrstvo za izobraževanje je predlagalo samotestiranje učiteljev, odločitev pa bo sprejeta pri svetovalni skupini za covid 19 in vladi.
Vlada je 19. julija sprejela uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom, ki med drugim določa, da od 23. avgusta za večino ne bo več brezplačnega testiranja s hitrimi testi. Proračun bi v skladu z uredbo še naprej kril stroške testiranja za bolnike oziroma uporabnike zdravstvenih storitev, oskrbovance socialno-varstvenih zavodov, zapornike, osebe v prevzgojnih domovih, centrih za tujce, varnih hišah, azilnih domih, integracijskih hišah in kriznih centrih za otroke ter za tiste, ki se iz medicinskih razlogov ne smejo cepiti, kar se izkaže z zdravniškim potrdilom.
V skladu z vladnimi odloki se bodo morali na 48 ur (s hitrimi antigenskimi testi) oziroma 72 ur (s PCR-test) testirati tudi zaposleni v določenih poklicnih skupinah, ki niso cepljeni proti covidu 19 oziroma ga niso preboleli. Gre za zaposlene v zdravstvu, šolstvu, domovih za starejše pa tudi za številne storitvene dejavnosti. Ob ukinitvi financiranja teh testov iz državnega proračuna se je odprlo vprašanje, kdo bo plačal te teste za zaposlene.
Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu je to breme delodajalca, saj zakon določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
Številni delodajalci so se uprli temu, da bi se stroški testov prevalili na njihova pleča. Janša pa je danes sporočil, da presejalno testiranje ne bo samoplačniško za zaposlene v tistih dejavnostih, kjer je pogoj PCT za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki.
»Testiranje na covid-19 bo v tednu od 23. avgusta naprej samoplačniško, razen za dejavnosti, kjer je PCT pogoj za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki. Frekvenca se zaenkrat ne bo spremenila. V primeru uvedbe samotestiranja bo/bi to veljalo za vse in ne samo za šolnike,« je sporočil premier. Naknadno je dodal, da bo »frekvenca testiranja v šolstvu kot v prejšnjem šolskem letu. V ostalih dejavnostih, kjer je testiranje za zaposlene obvezno, se izenačuje s šolstvom. Ko/če bomo 6. septembra lahko prešli na samotestiranje za večino dejavnosti, bomo uspešni le ob čim višji precepljenosti in odgovornosti.«
Že v sredo pa je vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović je za Televizijo Slovenija pojasnila, da bo v šolah od septembra veljal pogoj PCT.
Ministrstvo za izobraževanje je predlagalo samotestiranje učiteljev, odločitev pa bo sprejeta pri svetovalni skupini za covid 19 in vladi.
Vlada je 19. julija sprejela uredbo o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z novim koronavirusom, ki med drugim določa, da od 23. avgusta za večino ne bo več brezplačnega testiranja s hitrimi testi. Proračun bi v skladu z uredbo še naprej kril stroške testiranja za bolnike oziroma uporabnike zdravstvenih storitev, oskrbovance socialno-varstvenih zavodov, zapornike, osebe v prevzgojnih domovih, centrih za tujce, varnih hišah, azilnih domih, integracijskih hišah in kriznih centrih za otroke ter za tiste, ki se iz medicinskih razlogov ne smejo cepiti, kar se izkaže z zdravniškim potrdilom.
V skladu z vladnimi odloki se bodo morali na 48 ur (s hitrimi antigenskimi testi) oziroma 72 ur (s PCR-test) testirati tudi zaposleni v določenih poklicnih skupinah, ki niso cepljeni proti covidu 19 oziroma ga niso preboleli. Gre za zaposlene v zdravstvu, šolstvu, domovih za starejše pa tudi za številne storitvene dejavnosti. Ob ukinitvi financiranja teh testov iz državnega proračuna se je odprlo vprašanje, kdo bo plačal te teste za zaposlene.
Samotestiranje tudi v malem gospodarstvu?
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija vztraja, da stroške obveznih testiranj krije država, ne delodajalec. Hkrati želi, da imajo tudi zaposleni v malem gospodarstvu možnost samotestiranja. Kot je poudaril predsednik zbornice Branko Meh, ne pristajajo namreč na to, da se neenako obravnava zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Hkrati si zbornica želi, da se odpravi obvezno testiranje vsakih 48 ur, saj je to preveliko organizacijsko breme. Zbornica je na vlado naslovila tudi prošnjo, da se odpravi obvezno testiranje tistih zaposlenih, ki nimajo stika s potrošniki, četudi delajo v dejavnosti, kjer ponujajo ali prodajajo blago neposredno potrošnikom. Člani zbornice ob tem pozivajo, da bi odpravili tedensko testiranje v gostinski, frizerski in kozmetični dejavnosti, saj te dejavnosti nikoli niso bile vir okužb.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija vztraja, da stroške obveznih testiranj krije država, ne delodajalec. Hkrati želi, da imajo tudi zaposleni v malem gospodarstvu možnost samotestiranja. Kot je poudaril predsednik zbornice Branko Meh, ne pristajajo namreč na to, da se neenako obravnava zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Hkrati si zbornica želi, da se odpravi obvezno testiranje vsakih 48 ur, saj je to preveliko organizacijsko breme. Zbornica je na vlado naslovila tudi prošnjo, da se odpravi obvezno testiranje tistih zaposlenih, ki nimajo stika s potrošniki, četudi delajo v dejavnosti, kjer ponujajo ali prodajajo blago neposredno potrošnikom. Člani zbornice ob tem pozivajo, da bi odpravili tedensko testiranje v gostinski, frizerski in kozmetični dejavnosti, saj te dejavnosti nikoli niso bile vir okužb.
Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu je to breme delodajalca, saj zakon določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
Številni delodajalci so se uprli temu, da bi se stroški testov prevalili na njihova pleča. Janša pa je danes sporočil, da presejalno testiranje ne bo samoplačniško za zaposlene v tistih dejavnostih, kjer je pogoj PCT za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki.
