INTERPELACIJA
Oglasila se je Kustečeva, to pravi o očitkih, ki letijo nanjo
Kot zagotavlja, dialog s sindikati in z ravnatelji redno poteka.
Odpri galerijo
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec v odgovoru na interpelacijo zavrača očitke. Med drugim izpostavlja, da se je ministrstvo takoj po zaprtju šol v prvem valu epidemije covida 19 lotilo uvajanja izobraževanja na daljavo in ga brez predhodnih izkušenj vzpostavilo v slabih dveh tednih. Dialog s sindikati in z ravnatelji pa poteka, je zagotovila.
Poslanci Levice, LMŠ, SD in SAB so očitke ministrici za izobraževanje, znanost in šport strnili v 20 točk. Med drugim ji očitajo nestrokovne in škodljive politike na področju organizacije vzgoje in izobraževanja v času epidemije, kar da je povzročilo najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi.
Ministrica poudarja, da je tudi v času posebnih razmer ostala primarna skrb ministrstva zagotavljanje enakih možnosti za izobraževanje na daljavo in omogočanje nemotenega izobraževalnega procesa za vse otroke, tudi tiste iz najbolj ranljivega socialnega okolja. Pri tem so se dejavno povezali z vsemi deležniki, je navedla v odgovoru, ki ga je v sredo podprla tudi vlada.
Po začetnih težavah s preobremenjenostjo sistemov je vzgojno-izobraževalni proces kljub spremenjenemu učnemu okolju po njenih besedah neprekinjeno potekal na vseh osnovnih in srednjih šolah ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Že julija pa so po njenih besedah pripravili izhodišča oziroma usmeritve za organizacijo in izvedbo pouka v šolskem letu 2020/21 in oblikovali več modelov.
Na očitke o odrekanju izobraževanja otrokom s posebnimi potrebami odgovarja, da bi začasno zadržanje pri izvajanju prepovedi zbiranja v šolah in vračanje učencev ter dijakov s posebnimi potrebami v šole pomenila neposredno škodo in nevarnost za javno zdravje. Zaradi resnih epidemioloških razmer so tudi šole in zavodi decembra lani presodili, da bi imeli pri morebitnem varnem vračanju otrok v šole resne probleme, je spomnila. Dodatna strokovna pomoč za učence in dijake s posebnimi potrebami v rednih šolah pa po njenih besedah redno teče na daljavo.
Pri odločitvah o odpiranju in zapiranju šol ministrstvo po njenih besedah sodeluje tudi z epidemiološko stroko. Tako so tudi skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili priročnik za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji v razmerah, povezanih s covidom 19. Na očitek o diskriminaciji nekaterih skupin šolarjev in dijakov pa odgovarja, da je Zavod RS za šolstvo že proti koncu marca ravnateljem osnovnih šol priporočil, da šole zagotovijo vključitev vseh učencev v šolanje na daljavo, še zlasti pa učencev iz ranljivih skupin in tistih z učnimi težavami.
Prav tako se ne strinja, da je dialog s sindikati in z ravnateljskimi združenji pri načrtovanju šolstva v času epidemije pomanjkljiv. Spomnila je, da so na ministrstvu že v pomladnem času v neposrednem sodelovanju z zdravstveno in s pedagoško stroko iskali ustrezne poti. Od sredine marca so imeli v povezavi z epidemijo 87 sestankov z različnimi deležniki, tudi s predstavniki ravnateljskih združenj in Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
Poslanci Levice, LMŠ, SD in SAB so očitke ministrici za izobraževanje, znanost in šport strnili v 20 točk. Med drugim ji očitajo nestrokovne in škodljive politike na področju organizacije vzgoje in izobraževanja v času epidemije, kar da je povzročilo najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi.
Ministrica poudarja, da je tudi v času posebnih razmer ostala primarna skrb ministrstva zagotavljanje enakih možnosti za izobraževanje na daljavo in omogočanje nemotenega izobraževalnega procesa za vse otroke, tudi tiste iz najbolj ranljivega socialnega okolja. Pri tem so se dejavno povezali z vsemi deležniki, je navedla v odgovoru, ki ga je v sredo podprla tudi vlada.
Po začetnih težavah s preobremenjenostjo sistemov je vzgojno-izobraževalni proces kljub spremenjenemu učnemu okolju po njenih besedah neprekinjeno potekal na vseh osnovnih in srednjih šolah ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Že julija pa so po njenih besedah pripravili izhodišča oziroma usmeritve za organizacijo in izvedbo pouka v šolskem letu 2020/21 in oblikovali več modelov.
Na očitke o odrekanju izobraževanja otrokom s posebnimi potrebami odgovarja, da bi začasno zadržanje pri izvajanju prepovedi zbiranja v šolah in vračanje učencev ter dijakov s posebnimi potrebami v šole pomenila neposredno škodo in nevarnost za javno zdravje. Zaradi resnih epidemioloških razmer so tudi šole in zavodi decembra lani presodili, da bi imeli pri morebitnem varnem vračanju otrok v šole resne probleme, je spomnila. Dodatna strokovna pomoč za učence in dijake s posebnimi potrebami v rednih šolah pa po njenih besedah redno teče na daljavo.
Pri odločitvah o odpiranju in zapiranju šol ministrstvo po njenih besedah sodeluje tudi z epidemiološko stroko. Tako so tudi skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili priročnik za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji v razmerah, povezanih s covidom 19. Na očitek o diskriminaciji nekaterih skupin šolarjev in dijakov pa odgovarja, da je Zavod RS za šolstvo že proti koncu marca ravnateljem osnovnih šol priporočil, da šole zagotovijo vključitev vseh učencev v šolanje na daljavo, še zlasti pa učencev iz ranljivih skupin in tistih z učnimi težavami.
Prav tako se ne strinja, da je dialog s sindikati in z ravnateljskimi združenji pri načrtovanju šolstva v času epidemije pomanjkljiv. Spomnila je, da so na ministrstvu že v pomladnem času v neposrednem sodelovanju z zdravstveno in s pedagoško stroko iskali ustrezne poti. Od sredine marca so imeli v povezavi z epidemijo 87 sestankov z različnimi deležniki, tudi s predstavniki ravnateljskih združenj in Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.