Oglasili so se kolegi Romana Uranjeka: po hudih obtožbah so razkrili, ali so kaj vedeli
Afera Fotopub že več kot dva tedna razburja slovensko javnost. Včeraj je bil na ljubljanskih Žalah pogreb Romana Uranjeka, danes pa so o njem in obtožbah, ki so letele nanj, podali člani umetniškega kolektiva Irwin, katerega član je bil, in direktorica zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti Zdenka Badovinec. Njun odziv je objavilo Delo.
Člani Irwina so zapisali, da je bil njihov dolgoletni prijatelj in sodelavec in da jih je njegova odločitev za smrt presenetila. »Žal nam ni zapustil zapisa o tem, kakšni razlogi so ga vodili.«
»V preteklih dveh tednih smo bili v rumenih medijih in družabnih omrežjih priča bliskoviti transformaciji Romana iz cenjene, v širši javnosti prepoznavne osebnosti v spolnega predatorja. Nato je novinarka in publicistka Maja Megla poročila o šokantnih in popolnoma nesprejemljivih dogodkih iz kletnih prostorov Fotopuba retrospektivno povezala z Romanovim obnašanjem do deklet v osemdesetih in devetdesetih in povedala, da so se drobci tistega, kar se je pozneje udejanjilo, nakazovali že prej v spolnem predatorstvu, ki je bilo na očeh javnosti.« Zapisali so, da se v javnosti upravičeno pojavlja vprašanje, ali so o tem kaj vedeli. »Kar smo o Romanu takrat vsi vedeli, je bilo predvsem to, da je ženskar oziroma zelo uspešen osvajalec ženskih src. Vedeli smo tudi, da se je z mnogimi bivšimi partnericami srečeval, družil, hodil na izlete, skratka, da je z njimi ohranjal prijateljske odnose še dolgo po tem, ko ni več hodil z njimi. Kot nam je znano, se vse do njegove smrti nad njim ni nihče pritoževal, nihče ga ni za nič obsojal.« Dodali so še da so strogo ločevali Irwin od zasebnih življenj in da so se z izjemo zabav vezanih na Irwin redko znašli v isti družbi.
»Tudi v zadnjem obdobju, ko se je Roman družil s Smodejem, ni bilo nič drugače. Nobeden od nas se s Smodejem ni družil, na javnih dogodkih v njegovem razstavnem prostoru smo bili zelo redko prisotni in nikoli nismo prisostvovali na kakršnem koli 'partiju', ki ga je organiziral. Vse, kar o tem vemo, smo izvedeli iz medijev in tudi mi smo si rekli, saj to ne more biti res.« Zapisali so, da se distancirajo in obsojajo kakršne koli spolne zlorabe in se ograjujejo od spletnih obrekovanj. Želijo si, da pristojni raziščejo dogodke, povezane s Fotopubom, in jih pripeljati do sodnega epiloga.
Obsoja spolno nasilje in razčlovečenje
Zdenka Badovinac pa je zapisala, da je afera Fotopub takoj po umetnikovi smrti postala afera Uranjek. »Njegov samomor je postal ultimativni dokaz njegove krivde. Tako je eden najbolj znanih slovenskih umetnikov po poročanju nekaterih medijev postal najbolj razvpiti spolni predator. Ne vem, kaj se je dogajalo v kleti zdaj že demoničnega Fotopuba. Tudi Roman, ki je bil moj prijatelj vrsto let, mi o tem, o čemer zdaj na veliko poročajo mediji, ni nikoli pripovedoval ali mi dal slutiti.
Zapisala je, da je bil njen prijatelj in da je bil do nje vedno spoštljiv in tovariški, a dopušča možnost, da ni bil do vseh takšen. »Ko gre za nekaj tako resnega, kot je spolno nasilje, je treba obsoditi vsakega med nami, ne glede na to, kakšno razmerje imamo z njim. Če se je na omenjenih zabavah zgodilo kakršno koli spolno nasilje, to globoko obsojam in se zavzemam za ničelno toleranco do takšnih dejanj.« Obsodila pa je tudi »senzacionalistično in razčlovečujoče medijsko poročanje o spolnem nasilju na področju kulture in sodobne umetnosti ter posploševanje posamičnih primerov in izenačevanje vseh, ki delujemo v polju sodobne umetnosti, z dekadentnimi iztirjenci«. Pravi, da izraža solidarnost in podporo vsem žrtvam in dodaja, da upa, da bodo našle hrabrost, da svoje primere prijavijo.