VDOR NA RTV SLOVENIJA
Ogorčena voditeljica Odmevov razkrila, kaj so slišali v režiji
Po vdoru zanikovalcev virusa v studio RTV se je oglasila Tanja Starič, ki je bila tisti čas ravno v studiu TV Slovenija.
Odpri galerijo
Dober teden za tem, ko so nasprotniki cepljenja in zanikovalci virusa z Ladislavom Troho na čelu zasedli studio informativnega programa Televizije Slovenija se je s svojim zapisom v kolumni Zasedba RTV-ja: pogled z druge strani na portalu MMC oglasila še voditeljica Odmevov Tanja Starič, ki je bila ravno tistega večera v stavbi televizije in je dogajanje spremljala v živo.
Objavljamo daljše izseke iz voditeljičine kolumne, kjer opisuje, kaj se je tistega večera dogajalo.
»Večer je bil takšen, kot že nekaj mesecev prej – pred vrati stavbe in pod našimi okni neznosen hrup, prepevanje, skandiranje. Delali smo, kot običajno, s slušalkami na ušesih, da bi vsaj malo ublažili kričanje o lažnivcih in venček večinoma domoljubnih pesmi (včasih so si v minulih mesecih kampiranja na Kolodvorski privoščili tudi kakšen dalmatinski šlager). Sestavljali smo oddajo, iskali zadnje vesti, pisali napovedi, vprašanja za goste, ravno sem se pripravljala na pogovor z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem o neurju, ki je prizadelo vzhodno obalo Amerike.
Klementina je prva opazila na sobnem monitorju, ki je povezan s studiem 3, v katerem delamo informativne oddaje, da se za mizo gnetejo Troha in njegova druščina. Nekaj trenutkov smo skupaj z Vesno, ki je v istem prostoru pilila besedilo tedenskega Utripa, gledale na zaslon z nejevero – nikoli, niti med vojno za Slovenijo, pri nas še ni bilo nasilnega vdora v prostore nacionalne Televizije. V naslednjem trenutku smo imele v rokah telefone. Poklicale smo policijo in urednice.
/.../ Nisem vedela, kako so nasilneži vdrli v stavbo, koliko varnostnikov – če sploh – varuje stavbo, koliko časa bo trajalo, da bo prišla pomoč. Vedela sem le, da je naša ekipa premajhna, da bi se fizično postavila proti besneči skupini, ki je zahtevala 'enega tehnika, da bi se neposredno vključili v program in končno povedali resnico o prevari epidemije in o antenah, ki da nam jih vstavljajo v nosnice.
/.../ V režiji smo slišali Troho, ki daje navodila: ko pride policija, se vržejo na tla in se za nobeno ceno ne pustijo zvleči iz studia. Tudi če pri tem umrejo, je zatulil in za njim vsi drugi. Medtem sem govorila z večino članov naše ekipe. Nihče ni bil prestrašen, nihče paničen. Vsi so se strinjali, da Odmevi bodo, da bomo oddajo pripravili in ne bomo dovolili, da nas nasilneži onemogočijo.
/.../ Organizator Marjan je v avli nekaj po deveti uri pričakal policijo, ki je ugotovila, da je v studiu toliko agresivnih ljudi, da potrebujejo okrepitve. Minilo je še pet, deset minut. Trohova skupina je uresničila načrt – vrgli so se na tla in pustili, da jih policisti zvlečejo iz studia. Ko so odpeljali zadnjega, je bilo do 22. ure, ko se začenja naša oddaja, manj kot 20 minut.
Da so zaposleni na RTV Slovenija počutijo kot talci v lastni hiši, je kmalu po vdoru zapisala tudi kolegica Staričeve voditeljica Rosvita Pesek, ki ji ni jasno, zakaj je MOL kar štiri mesece vsak mesec zaporedoma podaljševal 'protestnikom' taborjenje na Kolodvorski 2–4. Staričeva meni, da so pred vsemi negotovi časi, a da se bo moralo zdaj vodstvo zavoda ukvarjati tudi s tem, zakaj je bila njihova ekipa tistega večera v stavbi najmanj eno uro sama, brez varnostnikov.
Objavljamo daljše izseke iz voditeljičine kolumne, kjer opisuje, kaj se je tistega večera dogajalo.
»Večer je bil takšen, kot že nekaj mesecev prej – pred vrati stavbe in pod našimi okni neznosen hrup, prepevanje, skandiranje. Delali smo, kot običajno, s slušalkami na ušesih, da bi vsaj malo ublažili kričanje o lažnivcih in venček večinoma domoljubnih pesmi (včasih so si v minulih mesecih kampiranja na Kolodvorski privoščili tudi kakšen dalmatinski šlager). Sestavljali smo oddajo, iskali zadnje vesti, pisali napovedi, vprašanja za goste, ravno sem se pripravljala na pogovor z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem o neurju, ki je prizadelo vzhodno obalo Amerike.
Klementina je prva opazila na sobnem monitorju, ki je povezan s studiem 3, v katerem delamo informativne oddaje, da se za mizo gnetejo Troha in njegova druščina. Nekaj trenutkov smo skupaj z Vesno, ki je v istem prostoru pilila besedilo tedenskega Utripa, gledale na zaslon z nejevero – nikoli, niti med vojno za Slovenijo, pri nas še ni bilo nasilnega vdora v prostore nacionalne Televizije. V naslednjem trenutku smo imele v rokah telefone. Poklicale smo policijo in urednice.
/.../ Nisem vedela, kako so nasilneži vdrli v stavbo, koliko varnostnikov – če sploh – varuje stavbo, koliko časa bo trajalo, da bo prišla pomoč. Vedela sem le, da je naša ekipa premajhna, da bi se fizično postavila proti besneči skupini, ki je zahtevala 'enega tehnika, da bi se neposredno vključili v program in končno povedali resnico o prevari epidemije in o antenah, ki da nam jih vstavljajo v nosnice.
/.../ V režiji smo slišali Troho, ki daje navodila: ko pride policija, se vržejo na tla in se za nobeno ceno ne pustijo zvleči iz studia. Tudi če pri tem umrejo, je zatulil in za njim vsi drugi. Medtem sem govorila z večino članov naše ekipe. Nihče ni bil prestrašen, nihče paničen. Vsi so se strinjali, da Odmevi bodo, da bomo oddajo pripravili in ne bomo dovolili, da nas nasilneži onemogočijo.
/.../ Organizator Marjan je v avli nekaj po deveti uri pričakal policijo, ki je ugotovila, da je v studiu toliko agresivnih ljudi, da potrebujejo okrepitve. Minilo je še pet, deset minut. Trohova skupina je uresničila načrt – vrgli so se na tla in pustili, da jih policisti zvlečejo iz studia. Ko so odpeljali zadnjega, je bilo do 22. ure, ko se začenja naša oddaja, manj kot 20 minut.
Da so zaposleni na RTV Slovenija počutijo kot talci v lastni hiši, je kmalu po vdoru zapisala tudi kolegica Staričeve voditeljica Rosvita Pesek, ki ji ni jasno, zakaj je MOL kar štiri mesece vsak mesec zaporedoma podaljševal 'protestnikom' taborjenje na Kolodvorski 2–4. Staričeva meni, da so pred vsemi negotovi časi, a da se bo moralo zdaj vodstvo zavoda ukvarjati tudi s tem, zakaj je bila njihova ekipa tistega večera v stavbi najmanj eno uro sama, brez varnostnikov.