Ojoj, takšno je morje v Piranu! Razkrivamo, do kdaj bo še tako (FOTO)
Številni v juniju načrtujejo družinske počitnice in pregledujejo fotografije obmorskih krajev, da bi izbrali svoje začasno bivališče med dopustom. V zadnjih dneh pa so splet preplavile fotografije »umazanega« morja slovenske in hrvaške obale, ki marsikoga odvrne od dopustovanja na severu Jadrana.
Do kdaj bo tako?
A pozor, naslednji teden se začno šolske počitnice in množična selitev narodov proti morju; mnogi bralci zato s strahom zrete v nesnago na morski gladini. Do kdaj bo tako? Strokovnjaki so si enotni: potrebujemo močno nevihto ali vsaj hud veter, da razpiha sluz.
Na fotografijah si lahko ogledate, kakšno je morje v Piranu, podobne prizore je videti tudi na hrvaški obali. O tem so poročali tudi že Nemci, ki svoje državljane opozarjajo, da je letos morje na Hrvaškem precej neugodno. Prispevek o tem lahko preberete tukaj.
Ali bi moralo ljudi skrbeti, če se kopajo v takšnem morju, smo preverili na Morski biološki postaji Piran (NIB).
Kot navajajo na Morski biološki postaji Piran, gre za povsem naraven pojav, ki ga imenujemo sluzenje morja. To je bilo v preteklih dneh sprva opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja.
»Sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izločijo v vodo. Natančni vzroki in mehanizmi nastanka niso popolnoma razjasnjeni,« pojasnjujejo.
Pojav v severnem Jadranu ni nič novega. Prvič so ga opisali že davnega leta 1729, torej še pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. »Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v letih 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojav v manjšem in kratkotrajnem obsegu je bil opažen v letih 2014 in 2018,« spomnijo na biološki postaji.
Iz česa je ta sluz?
Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv (v belih, rožnatih, rumenih in rjavih odtenkih), oblik (drobni sluzasti kosmiči, nitke, zavese, splete, oblaki, sluzaste oz. želatinaste površinske odeje) in velikosti (od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov). Običajno se agregacije sluzi začnejo kopičiti v globljih slojih (na meji temperaturnega oz. gostotnega preskoka), potem pa se pojavijo tudi na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.
Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se nanje ujamejo: fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih in živalskih celic (prazne fitoplanktonske celice, hitinski oklepi rakcev ...), bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.
Sluz ni nevarna
Glavna sestavina sluzi ob vodi so ogljikovi hidrati, zato pojav ni nevaren za zdravje kopalcev. Kot pa opozarjajo na NIB, se v sluz včasih ujamejo organizmi, lahko tudi patogeni (npr. fekalne bakterije), zato ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo: »Včasih lahko tudi povzročijo iritacije na koži zaradi trdih delcev (skeleti organizmov, delci sedimenta ipd.).«
Sluzenje so v začetku junija prvi opazili v okolici Rovinja. Trenutno je sluzaste makroagregate opaziti v celotnem Tržaškem zalivu in tudi širše v severnem Jadranu.
V vseh slabih stvareh je nekaj dobrega
Ima pa ta pojav, ki večino kopalcev spravlja v slabo voljo, tudi svojo pozitivno plat. V nočnih urah lahko namreč v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modro-vijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov. Med bioluminiscentne organizme spada tudi omenjeni Gonyaulax fragilis, pojasnjujejo na NIB, kjer pričakujejo, da se bo sluz razgradila ob močnejšem vetru ali nevihti, kot se je to dogajalo v preteklosti.
