Okrasite najlepše pirhe Slovenskih novic!
Obarvamo jih z domačimi barvili, morda v kopeli iz kurkume, terana ali špinače, ali pa nam pri preobleki pomagajo kupljena barvila. Lahko jih ozaljšamo z odtisi rastlin, po njih rišemo vzorce, jim damo svojstven pečat s praskanjem ali s čebeljim voskom. Ali pa jih popršimo z bleščicami, morda ovijemo s čipko in volno. Še več, niti ni nujno, da v dih jemajoče pisanice spremenimo jajca, precej sodobneje lahko naše edinstvene pirhe ustvarimo iz gline, slanega testa ali lepljenega papirja.
»Zakaj so ljudje začeli barvati in okraševati jajca, je težko reči, dejstvo pa je, da je šlo za poudarjanje posebnosti in drugačnosti v nasprotju z vsakdanjostjo,« je o pisanicah dejal etnolog prof. dr. Janez Bogataj.
In četudi sodobne morda niso takšne, kot so jih delale naše babice ali babice naših babic, to ostaja nespremenjeno – še vedno so nekaj posebnega in drugačnega, čemur pritrjujejo tudi pisanice, ki v sklopu natečaja Naj pirhi Slovenskih novic v mesecu pred veliko nočjo že četrt stoletja prihajajo na uredništvo našega in vašega časopisa. Tradicijo pa nadaljujemo tudi letos in že 26. iščemo pirhe, ki jih bo strokovna žirija pod Bogatajevim vodstvom ocenila kot najboljše in najizvirnejše.
Domišljijo na pašo
Začetek krašenja jajc po Evropi in pri nas sega v 16. stoletje, ko so se najprej pojavila rdeče pobarvana jajca, kmalu zatem pa še okrašena. Skoraj vsaka slovenska pokrajina je razvila svoje posebne vzorce, način krašenja, še imena za pirhe se od pokrajine do pokrajine razlikujejo. In čeprav dolgo tradicijo nadaljujemo tudi pri našem natečaju, vaše ustvarjalne žilice ne omejujemo le na tradicionalno izdelavo.
Tudi letos namreč iščemo naj pirhe v treh kategorijah. V tradicionalni se pri krašenju kurjih, gosjih in račjih jajc naslonite na prednike in našo dediščino. V moderni so dovoljeni vsi materiali in vse tehnike, meja je zgolj vaša domišljija. Nikakršnih meja, zgolj starostna, pa ni niti v otroški kategoriji. In čeprav so minuli natečaji pokazali, da največ pirhov ustvarite v moderni, tudi v te stvaritve pogosto vtkete tradicionalno motiviko.
To je pokazal tudi lanski zmagovalec modernih pisanic Anton Benedik, saj se je kar šest od devetih njegovih pirhov spogledovalo s tradicijo, preostali trije pa so spominjali skoraj na filmske plakate. V tej isti kategoriji so umetninam dodano vrednost vdihnili še Rudi Javornik, Nataša Tozon in Meta Kenda. Med pisankami v tradicionalni kategoriji je najbolj prepričala Miša Arh, sledili pa so pirhi Erike Bohinc in Drage Turk. Izjemni ustvarjalni potencial sta med otroki pokazali Jana Vutek in Tia Sreš.
Lani je kljub skrajnim pandemskim razmeram, ki so nas priklenile na domove, na uredništvo prispelo več kot 200 pisank, ki so jih ustvarile roke več kot 50 ustvarjalcev, umetnikov in ljubiteljev te velikonočne tradicije. In verjamemo, da bo letošnji odziv prav tako dober ali še boljši. Zato zavihajte rokave, spustite domišljijo na pašo in nam svoje umetnine do ponedeljka, 11. aprila, pošljite na naš naslov Slovenske novice, Likozarjeva 1, 1000 Ljubljana.
Kulturna dediščina:
1. nagrada – darilni bon Zlatarne Celje v vrednosti 100 evrov
2. nagrada – kartica Petrol 60 evrov
3. nagrada – kartica Petrol 40 evrov
Sodobna ustvarjalnost:
1. nagrada – darilni bon Zlatarne Celje v vrednosti 100 evrov
2. nagrada – kartica Petrol 60 evrov
3. nagrada – kartica Petrol 40 evrov
Sodobna otroška ustvarjalnost:
1. nagrada – darilni bon Zlatarne Celje v vrednosti 100 evrov
2. nagrada – kartica Petrol 60 evrov
3. nagrada – kartica Petrol 40 evrov
Ne pozabite na pripis Natečaj Naj pirhi Slovenskih novic ter prijavnico, ki jo najdete tudi na spletni strani Slovenskih novic, tam so objavljeni tudi pravila in pogoji nagradne igre. Prav tako 11. aprila nam pirhe lahko osebno prinesete, in sicer od 8. do 14. ure na naše uredništvo, vhod z Likozarjeve 1, kjer bomo postavili mizo z razkužilom za brezkontaktno predajo, ne pozabite na izpolnjeno prijavnico. Kdo ve, morda bo prav vaš pirh letos najbolj zasijal in izstopal ter vam prinesel katero od lepih nagrad.
