Olga ga je lupila najdlje (FOTO)
Praznik kozjanskega jabolka, ki v ospredje postavlja jabolko, jablano in visokodebelne travniške sadovnjake, s čimer ohranjajo biotsko pestrost, zlasti pa življenjski prostor ogroženih ptic in kmetijsko krajino, je bil letos jubilejni, že 25. po vrsti.
»Praznik kozjanskega jabolka je praznik vseh ljudi v parku in skupnosti, ki skrbijo za sadovnjake vsak dan. Vrednote spoštovanja, odgovornosti in sodelovanja z naravo s prejemom slovenske nagrade natura 2000 Kozjansko danes prenaša po vsej Sloveniji. Zato čestitam vsem, ki sodelujete pri tem,« je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je direktorici Javnega zavoda Kozjanski park (JZKP) Valeriji Slemenšek in županji Občine Kozje Milenci Krajnc izročila letošnjo nagrado natura 2000, že drugo tovrstno.
25. praznik kozjanskega jabolka je bil letos.
Sicer pa je prireditev iz skromnih začetkov pred 25 leti prerasla v enega največjih tovrstnih trajnostnih dogodkov pri nas. Na srečo je bila tudi letošnja letina jabolk obilna, zato na prazničnih stojnicah sredi trga v Podsredi, letos jih je bilo kar 158, sladkih sadežev ni manjkalo. Na stojnicah se je predstavljalo kar 187 ekoloških kmetij, od sadjarjev do domačih in umetnostnih obrtnikov, organizacije in posamezniki z različnimi okoljsko prijaznimi razvojnimi rešitvami, sodelovali so tudi društva, osnovne šole in vrtci ter druge partnerske institucije. Najprej sta mešana pevska zbora Bistrica ob Sotli in Vinea družno zapela Zdravljico, v pestrem programu pa so nato sodelovali še številni drugi nastopajoči.
Žirija brez besed
Po nekaj pozdravnih govorih pa se je začelo živahno trgovanje. Vsako leto na prazniku podelijo naziv carjevič leta, ki si ga je letos prislužil sadjar Franc Vrenko iz Vrenske Gorce. Podelili so tudi kolektivno blagovno znamko Sožitje-Kozjanski park, ki je namenjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev, ki so v duhu trajnostne sonaravne pridelave in predelave. Letos sta jo prejela kovač Bojan Kunej, ki kovaško tradicijo nadaljuje po očetu, in Društvo steklarjev Slovenije.
Prireditev je prerasla v eno največjih trajnostnih pri nas.
Od leta 2009 v sklopu praznika poteka tudi tekmovanje v peki zavitka, seveda iz jabolk iz visokodebelnih sadovnjakov, ki ga ekipe pripravijo in spečejo kar sredi Podsrede. Komisija, sestavljali so jo Dušan Andrej Kocman, častni občan Kozja, Jasmina Resnik, Francka Javeršek in Tatjana Kotnik, je ocenjevala zunanji videz, videz sredice, okus, obliko in dekoracijo štrudljev. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da sta dve ekipi spekli tako odlična zavitka, da je celo žirija ostala brez besed. Naziv štrudlmojstr'ca so osvojile dijakinji Zoja Nerat in Nina Valenko z mariborske Srednje šole za prehrano in živilstvo iz Izobraževalnega centra Piramida ter Ivica Milat in Simona Senica iz Slovenskega društva za celiakijo iz Celja, ki sta naziv osvojili tudi lani. Drugi najboljši zavitek sta spekli dijakinji Šolskega centra Šentjur Neja Šurbek in Nika Pirš, tretjega najboljšega pa Magda Resnik in Jože Tomažič iz Društva steklarjev Slovenije.
Priredili so tudi tekmovanje v lupljenju jabolk. Tokrat je bil najdaljši olup Olge Simončič, ki je v dolžino meril natanko šest metrov, drugo mesto si je s 4,62 metra dolgim priborila Nataša Polanec, tretji pa je bil večkratni zmagovalec in lanski rekorder Martin Magdalenc, ki letos ni imel tako mirne roke kot lani, ko je njegov olup v dolžino dosegel kar 7,33 metra.
