Olimpijca bi onesposobili, da se polastijo milijonov?!
Eno leto pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju se dogajajo zoprne stvari. V igro naj bi se vključili tudi tisti, pravijo, ki ne marajo rekreativnega teka na smučeh, ki jim sploh ne gre za javni interes, samo za biznis.
Na območju Rateč, ki je bilo zadnjih 15 let gibalo rekreativnega smučarskega teka pri nas, naj bi potekala prava mala vojna med javnima zavodoma Planica in Turizem Kranjska Gora ter Matejem Sokličem na drugi strani, slednji je nekdanji vrhunski smučarski tekač, olimpijec ter dolgoletni urejevalec rateških tekaških prog.
Poznavalci, kakršen je Jure Gantar, dolgoletni član komisije za tek na smučeh in demonstratorske vrste pri ZUTS Slovenije, ki so vsa ta leta opazovali smučarski tek, ki se je na območju Rateč vse do letošnje zimske sezone tako lepo razvijal, govorijo o katastrofalnih razmerah, ki da so nastale prav zaradi nesposobnosti vpletenih za dosego kakršnega koli dogovora. Čeprav so bile proge v Ratečah, kot pravijo, najlepše urejene v Sloveniji!
Eno leto pred svetovnim prvenstvom se je celo tako zakuhalo, da za uporabo teh tekaških prog velja ne več ena, pač pa dve vstopnici! Slika obeh prodajaln z vstopnicami, med katerima je komaj 50 metrov razdalje, je zares klavrna. Tekači na smučeh so razumljivo zmedeni in nejevoljni. O tem smo se prepričali na lastne oči.
Pot jim je prekrižal upornik
V tem času je nastal še elaborat Razvojne možnosti smučarskega teka v občini Kranjska Gora in čezmejno sodelovanje, pripravili so ga Jelko Gros, Jure Žerjav, Maja Kimovec in Jure Puš, v katerem je zapisano, da kanijo preoblikovati razmere za smučarski tek na bolje. Vse lepo in prav, če ne bi v dokumentu povsem zanemarili, kaj se je dogajalo v minulih letih, zato je celotno vsebino razumeti tudi tako, kot da se bo tek na smučeh na območju Rateč začel prebujati šele z intervencijo Nordijskega centra Planica.
Razumeti je tudi, da jih bolj kot rekreativni smučarski tek zanima kandidatura za čezmejna milijonska sredstva, pri čemer želijo kandidirati sami in ne s tistimi, ki so doslej skrbeli za razvoj tamkajšnjega teka na smučeh. Razumeti je, kot da z državnimi (našimi) sredstvi podprt Nordijski center Planica niti ne razume javnega interesa, ta pa je bil pravzaprav ves ta čas na strani Sokličevega zanesenjaštva in prizadevanja. Govorimo o času, ko se pri nas še ni za 800 odstotkov povečala prodaja opreme za smučarski tek in ko ob sončnih vikendih na območju Rateč še ni teklo po več kot tisoč rekreativcev na dan. Tedaj je zgornjesavska skupnost še potrebovala Sokliča, od lani, ko je njegova vztrajnost v občinsko malho že prinesla prve večje dobičke, bi se ga najraje znebili.
Skrb za urejanje tekaških prog na območju Rateče–Ledine je z letošnjo sezono tako prevzel Nordijski center Planica, ki vsakodnevno ureja proge na slovenski strani, za kar je vzpostavljena enotna vstopnica. Iz sosednje Italije, kamor je bilo vse doslej mogoče brez vsakršnih težav prosto prehajati, pa medtem še niso pridobili vseh ustreznih dovoljenj, ki bi omogočala urejanje in zaračunavanje trase tudi na območju med mejnim prehodom in Belopeškimi jezeri.
Pot jim je prekrižal uporniški Soklič, ki ima tik pred mejo svoj tekaški center Confine. In če želi tekač na smučeh v Italijo, mora imeti po novem dve vstopnici. Ker pa je 15 kilometrov proge, ki jo v Italiji ureja Soklič, lažjih oziroma bolj rekreativnih, se vsaj 60 odstotkov rekreativcev, kot smo izvedeli, še vedno raje odloči za njegovo traso, skratka, zmeda je popolna!
Namesto sodelovanja čezmejni spor
Matej Soklič, po rodu z Bleda, je tisti tekač, ki se je vedno upiral sistemu. Že veliko pred Petro Majdič je treniral po svojem programu in ni bil nikoli na isti valovni dolžini s Smučarsko zvezo Slovenije.
Po koncu kariere leta 2005 je začel urejati proge v Ratečah. Tam je imel najbolje založeno trgovino s tekaško opremo pa šolo smučarskega teka, servis, penzion … Največji strošek, od 30.000 do 60.000 evrov na sezono, je v vseh teh letih predstavljal ratrak. Njegov najem stane 100 evrov na uro. V Sloveniji jih ni veliko. Nov stane 200.000 evrov. »Dolga leta sem jim dopovedoval, da bi se lahko takšna proga financirala čisto sama,« je pripovedoval Soklič. Šele leta 2019 je občina končno privolila v prodajo vstopnic.
Lanska sezona je bila ena najboljših. Smučarski tek je doživel pravi bum! Tako občina kot Soklič, ki je bil izbran na javnem razpisu, sta po koncu sezone pridelala lep dobiček. Človek bi si mislil, da mu je po dolgih letih zanesenjaštva končno uspelo.
Jure Žerjav je na Zavodu za šport RS Planica vodja programa teka na smučeh: »Na podlagi Odloka o redu na smučarskih tekaških progah v Občini Kranjska Gora in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o redu na smučarskih tekaških progah v Občini Kranjska Gora je župan Občine Kranjska Gora sprejel sklep, da se za upravljavca tekaških prog določi Zavod za šport RS Planica. Med Zavodom za šport RS Planica in Občino Kranjska Gora je bila sklenjena Pogodba o upravljanju javnih tekaških smučarskih prog v Občini Kranjska Gora. Pogodba je sklenjena za določen čas 5 let.« In še: »Izkazali smo pripravljenost za urejanje proge tudi na italijanski strani, a smo bili s strani župana Občine Trbiž seznanjeni, da tekaška proga na italijanski strani meje ni opredeljena v njihovih prostorskih aktih in uradno sploh ne obstaja. Dokler Občina Trbiž ne izpelje sprememb in ustrezno uredi tega območja, dovoljenja za pripravo proge ne more biti. Uradno neobstoječe proge zato nihče v Sloveniji za storitve na ozemlju Italije po županovih besedah ne more zaračunavati. Želimo si, in v to smer so potekali tudi pogovori z županom Občine Trbiž, da se ta tematika v prihodnosti tudi uredi.«
Pa ni bilo tako: »Blaž Veber z javnega zavoda Turizem Kranjska Gora, ki se je postavil v vlogo koncesionarja, me je v začetku oktobra presenetil, češ da so dali koncesijo javnemu zavodu Planica. Da so se tako odločili. 'Čakaj malo,' sem mu rekel, 'saj nisi Tito!'« Še huje, to so storili kar brez razpisa, meni pa ponudili, da bi bil njihov postrešček, ki bi jim za nekakšno provizijo prodajal karte. 'Ne, tega ne mislim početi,' sem jim dejal, 'saj je do takšnega navala prišlo izključno zaradi mene in mojega dolgoletnega dela!'«
Ker je urejanje prog tudi Sokličev vir preživetja, se je kmalu sešel s ključnimi ljudmi za trbiški šport, od njih pa dobil jasno zagotovilo: »Toliko let si urejal proge, zato ti zaupamo, da urejaš naše proge še naprej.«
Ko je našim planiškim funkcionarjem potem spravljivo predlagal, da si porazdelijo strošek teptanja, ki pride med 300 in 400 evri na dan, je dobil odgovor, da se z njim ne mislijo pogovarjati. Ko je pred božičem organiziral sestanek v Trbižu, ni prišel nihče od naših.
Če želite s smučmi teči v Italijo, v Ratečah po novem potrebujete dve vstopnici.
Odkar je Slovenija v Evropski uniji, je smučarski tekač brez težav prehajal tamkajšnjo mejo. Zaradi spora med Sokličem in javnima zavodoma pa se je pri Ratečah spet pojavila meja z Italijo. Sokliču naj bi Trbižani celo zagotovili, da bodo zaplenili planiški ratrak, če bi prišel na italijansko stran teptat in urejat proge.
Namesto čezmejnega sodelovanja prihaja do čezmejnega spora. Na meji zdaj stoji Sokličev človek, ki preverja vstopnice. »Trenutna situacija na mejnem prehodu, ko se brez soglasja Občine Kranjska Gora mimo upravljavca tekaških prog ureja tekaške proge in za to celo zaračunava, presega naša pooblastila in manevrski prostor za skupni dogovor,« je že pred časom dejal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber.
