One desetletja so navdih celotni družbi

Ob desetem jubileju izbora Ona 365 je uredništvo revije Onaplus izbralo deset izjemnih žensk, ki so pomembno zaznamovale dekado slovenske družbe, na slavnostni prireditvi v Grand Hotelu Union pa naposled okronalo še veliko zmagovalko. Ona desetletja je postala zdravnica Jožica Maučec Zakotnik. S tem so se poklonili, kot je dejala voditeljica Bernarda Žarn, kažipotinjam naših poti in svetilničarkam naših noči. Pred dnevom žena se je v tistem, normalno, vse vrtelo okoli žensk. Bile so zasluženo povzdignjene in čaščene. Morale bi biti vsak dan.

Hranili so dobre volkulje

Tam je bil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Takole je vse navzoče nagovoril: »Nekoč pred davnimi časi je ostareli Indijanec iz plemena Čeroki pripovedoval svojemu vnuku. Dejal mu je, da je v notranjosti vsakega človeka vselej boj med dvema volkovoma. Prvi volk, je rekel starec, vedno predstavlja zlo, jezo, zavist, ljubosumje, pohlep, samopomilovanje, bes, laž, sebičnost in nasilje. Drugi, je nadaljeval starec, pa predstavlja dobro, mir, ljubezen, nesebičnost, resnico, sočutje, srčnost, vedrino, upanje in pripravljenost pomagati. Po premisleku ga je vnuk vprašal, kateri volk na koncu zmaga. Starec mu je odgovoril: 'Zmaga tisti, ki ga hraniš'.«


V človeški družbi, v kateri se prepletajo plemenite pa tudi zavržne misli, je zbrano občinstvo, ki se je gnetlo v unionski dvorani, to pot hranilo tiste dobre volkove. Pravzaprav volkulje. Nominiranke za njihove prvovrstne dosežke. Pri teh, kot je poudaril tudi Pahor, tradicionalno izstopata predvsem pomembni značajski vrlini – pogum in vztrajnost. Zaradi njihovega izjemnega moralnega kompasa, ki je tako močno prisoten, so za nameček navdih za našo celotno družbo, kaj šele mlada dekleta.

Tiste, ki so zaznamovale dekado

Zbrana družba je smela uživati v resnično lepem. Novinarka Bojana Leskovar, ki je bila ob filozofinji Valentini Smej Novak, uredniku Sobotne priloge Aliju Žerdinu in odgovorni urednici One in Oneplus Sabini Obolnar v gremiju, ki je nominirala in slednjič izbrala, je v enem stavku strnila: »Izbrali smo tiste, ki jih krasi skrb za druge.« V ožji in elitni izbor so namreč izbrali zdravnico Jožico Maučec Zakotnik, direktorico Zavoda 13 Petro Greiner, klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj, publicistko dr. Manco Košir, predsednico Društva srebrna nit Biserko Marolt Meden, predsednico društva Tačke pomagačke Slavico Mrkun, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin, predsednico društva SOS telefon Majo Plaz, filozofinjo in sociologinjo dr. Renato Salecl ter ustanoviteljico in direktorico Kozmetike Afrodita Danico Zorin Mijošek.

Tik preden je napočil vrhunec dogodka, je Obolnarjeva slovesno napovedala: »Slavimo deset Oninih žensk, ki so zaznamovale minulo desetletje! Ko smo razmišljali o ženskah, ki so premikale mejnike, so se porodila vprašanja: kaj dobrega so v nas vzbudile, kaj so nas s svojimi dejanji naučile, kaj je tista njihova dota in s čim so nas navdušile?«

Priznanje v roke zdravnici naroda

Odgovori na ta vprašanja so naposled naplavili ono desetletja, zdravnico naroda, ki ji je ime ljubezen do sočloveka. Na oder je tedaj stopila Jožica Maučec Zakotnik, zdravnica, ki nas opozarja na pomembnost preventivnega vedenja in nas kliče k večji skrbi za osebno zdravje. Bila je dolgoletna družinska zdravnica, programska direktorica CINDI Slovenija, zaslužna je za vzpostavitev in vodenje programa SVIT in je spoštovana sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Je strastna preventivka in javnozdravstvenica, ki ves čas potrpežljivo in dobrohotno usmerja v promocijo zdravja in preventivo na sistemski ravni.

Zdaj vzpostavlja program MIRA – nacionalni program za duševno zdravje, ki še vedno čaka na ustrezno politično podporo. Slavljenka je bila vzhičena in neznansko hvaležna: »V takšnem trenutku dih zastane. Zakaj ravno jaz?« se je vprašala. »Ob deseterici tako izjemnih žensk, ki so družbo bogatile in zaznamovale, resnično, zakaj ravno jaz?« S pogledom je premerila preostale častitljive nominiranke in v svojem značilnem tonu, prežetem s silno skromnostjo in ponižnostjo, hvaležna za življenje, kakršno je smela imeti, sklenila: »Z globoko hvaležnostjo sprejemam to priznanje in ga delim z vami. To priznanje ni priznanje samo meni, je priznanje tudi vsem vam, ki ste tukaj. Prosim vas, da ga delim z vami. V nasprotnem bi se počutila nevredno, da ga sprejmem.«