Onkološki inštitut: koliko žrtev raka zaradi upada obravnav?

Koronavirus je v preteklih mesecih zaustavil delovanje nekaterih zdravstvenih institucij, obstale so številne obravnave in pregledi, tudi bolniki pa so večinoma iskali le nujno pomoč. Kaj pa prinaša konec epidemije? Prihodnji meseci, ko se bo osebje borilo z večjimi čakalnimi vrstami, bodo pokazali, koliko žrtev bo epidemija povzročila zaradi izolacijskih ukrepov. 

Zlasti ogroženi so v času epidemije bolniki z rakom. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v zadnjih mesecih zabeležil upad obravnav – tako napotnic za prvi pregled, še več pri izdanih napotnicah za kontrolni pregled, praktično pa so se ustavile napotitve bolnikov na onkološko genetsko svetovanje in testiranje, so sporočili z onkološkega inštituta (OI). »Natančnega vzroka za upad onkoloških obravnav trenutno še ne poznamo – ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike, ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov ali pa gre za zmanjšanje napotitev od zdravnikov, saj so bile diagnostične preiskave v obdobju epidemije na primarnem nivoju okrnjene,« so zapisali.

Vsak dan obravnavali 1000 bolnikov

Vse to je sicer tudi posledica začasne zaustavitve presejalnih programov za raka in prenaročanja kontrolnih pregledov po zaključenem zdravljenju. Sicer pa na OI večjega upada novih bolnikov, ki so prihajali na zdravljenje, niso opazili, vsak dan so jih obravnavali okoli 1000.

Upad napotitev bodo tako verjetno opazili z zamikom, saj se je v času epidemije nadaljevalo aktivno zdravljenje. »Narava bolezni ne dopušča prekinitve zdravljenja ali daljše preložitve. Ustavili smo le preventivni program Dora in prenaročili bolnike na sledenju, to so bolniki po zaključenem onkološkem zdravljenju. Vsem ženskam, ki so bil slikane v programu Dora do zaustavitve programa, smo zagotovili tudi dodatno obravnavo in zdravljenje, če so bile na slikah prikazane sumljive spremembe oz. če je bila ob tem potrjena diagnoza raka dojk.« Ob tem so dodali, da je bil pogoj za neprekinjeno delovanje OI med epidemijo varnost obravnave, kar so zagotovili s sprejetjem številnih varnostnih ukrepov. »Na to smo ponosni, saj to ni bilo omogočeno v vseh evropskih onkoloških centrih v času epidemije.«

Delovne sobote

V kolikšnem času pa bodo lahko odpadle obravnave nadomestili? »Minulo soboto smo že organizirali delo specialističnih ambulant, da bi nadoknadili preglede bolnikov na sledenju po zaključenem zdravljenju in bolnikov, ki so bili prenaročeni po priporočilu lečečega onkologa. Del kontrolnih pregledov nadomeščamo tudi s podaljševanjem dela v popoldanskem času. Če se bo izkazalo za potrebno, bomo organizirali še dodatno delovno soboto.« Na OI tako pričakujejo, da se čakalne dobe ne bodo podaljševale.



V programu Dora ocenjujejo, da trije meseci zamika najverjetneje ne bodo poslabšali epidemiološke slike raka, saj v programu odkrivajo majhne rake (manjše od 1 cm), ki jih ženska še ne more zatipati; je pa zelo pomembno, da se sedaj ženske odzovejo vabilu. »Ženskam priporočamo, da zaradi strahu pred virusom ne opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka. Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, kar bodo spremljali v Registru raka RS na OI.«
 

 
Bolniki z rakom so posebno ranljiva skupina, ki je bolj ogrožena zaradi okužbe z novim koronavirusom, saj imajo številni bolniki z rakom oslabljen imunski sistem, poleg tega gre pogosto za starejše in bolnike s številnimi pridruženimi boleznimi, ki so še posebej ogroženi za okužbo s covidom 19. »OI je med prvimi bolnišnicami v Sloveniji uvajal aktivne ukrepe za zaščito bolnikov in zaposlenih, med drugim smo že konec februarja kot ena prvih bolnišnic v Sloveniji uvedli omejen in nadzorovan dostop za bolnike prek t. i. nadzorne triažne točke. Ker kljub preklicu epidemije v državi še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni covid 19, na OI še naprej ostajajo v veljavi vsi sprejeti zaščitni ukrepi.«