DRŽI ALI NE DRŽI
Opozorila zdravnice: »Covid 19 kot kuga? Gre za hudo zlorabo politike« Gantar odgovarja
Biserka Ilin: »Ob razglasitvi epidemije bo imela vlada pravico odrediti obvezno, celo prisilno cepljenje.« Ministrstvo to zanika.
Odpri galerijo
Biserka Ilin opozarja na to, da je vlada z odlokom 3. 9. 2020 uvrstila covid na seznam nalezljivih bolezni skupaj s kugo itn., a kot pravi minister odlok v resnici ureja zgolj način prijave covida 19. FOTO: Leon Vidic, Delo
Po spletu kroži zapis zdravnice dr. med. Biserke Ilin, ki je v javnosti povzroča veliko razburjenja. Opozorila je na domnevno sporen odlok, ki ga je slovenska vlada sprejela v začetku septembra. Meni, da vlada hudo zlorablja bolezen covid 19 in si želi podrediti medicinsko stroko. Kot navaja, ne zanika obstoja bolezni niti njene potencialne nevarnosti, ki jo povzroči z zapleti predvsem pri ranljivih skupinah, a meni, »da so nekateri vladni ukrepi nepotrebni, pretirani in ne služijo namenu varovanja zdravja«.
Iz njenega daljšega zapisa smo izluščili nekaj njenih trditev in z njimi soočili ministrstvo za zdravje.
• Dr. Biserka Ilin: Vlada je z odlokom uvrstila covid 19 v skupino najbolj nevarnih nalezljivih bolezni, kot je kuga, ter v skupino hemoragičnih mrzlic s stopnjo smrtnosti od 45 do 100 odstotkov.
Zdravstveno ministrstvo odgovarja: Ne drži. S sklepom vlade z dne 3. septembra 2020 se za covid 19 jasneje določa zgolj način prijave nalezljive bolezni iz 1. skupine. V to skupino bolezni so uvrščene naslednje bolezni: davica, gnojni meningitis po povzročiteljih (bakterijski), hemoragična mrzlica po povzročiteljih ebola, denga, lassa, marburg), kolera, kuga, ošpice, otroška paraliza, rumena mrzlica, steklina, vranični prisad. Bolezni so različne glede na hitrost širjenja, način prenosa, vpliv na javno zdravje. Samo visoka stopnja smrtnosti ni razlog za uvrstitev bolezni v 1. skupino. Za vse te bolezni pa velja, da jih je treba čim hitreje prepoznati in o tem obvestiti epidemiološko službo, ki predlaga nadaljnje ukrepe za zamejevanje širjenja okužbe.
1• Dr. Biserka Ilin: Na podlagi tega odloka in ob razglasitvi epidemije covida 19 ima vlada pravico odrediti obvezno cepljenje in zdravljenje.
Zdravstveno ministrstvo odgovarja: Ne drži. Sprememba odloka ni v nikakršni povezavi s cepljenjem in tudi ne vpliva na odločitve v zvezi s tem. Vsi predpisi, ki jih sprejema Vlada RS, so predhodno usklajeni s stroko.
2• Dr Biserka Ilin: Nisem nasprotnik cepljenja razen s cepivi, ki so registrirana po hitrem postopku, brez nujnega kliničnega testiranja in preverjanja tudi dolgoročnih stranskih učinkov, ki trajajo 5–6 let. Nobeno od cepiv ne bo prestalo tovrstnih varnostnih preverjanj, ker bodo po odobritvi WHO registrirana po skrajšanem postopku.
Ministrstvo za zdravje odgovarja: Tako kot vse države članice EU bodo v Sloveniji dostopna le cepiva proti koronavirusni bolezni, ki bodo pridobila dovoljenje za promet pri Evropski agenciji za zdravila. To pomeni, da bodo varnost, učinkovitost ter kakovost cepiva temeljito preverjene, preden bo kateri koli proizvajalec smel s svojim cepivom oskrbeti EU. Evropska komisija si prizadeva pomagati proizvajalcem obetavnih cepiv pri pospešitvi razvoja in raziskav ter skrajšati določene regulatorne postopke, nikakor pa ne postopkov, potrebnih za zagotovitev varnosti te skupine cepiv.
3• Dr. Biserka Ilin: Vlada gibanje oziroma stanje epidemije določa na podlagi precej nezanesljivih PCR-testov, ki dejansko sploh niso namenjeni in niti klinično testirani za tovrstno uporabo.
Maja Kostanjšek, NLZOH: Trditev ne drži. Molekularne metode, kamor spadajo PCR-testi, so med najbolj natančnimi testi v mikrobiološki diagnostiki. PCR-testi za novi koronavirus, ki jih uporabljamo v NLZOH, so v analitskem smislu zelo občutljivi, z njimi zaznavamo od 10 do 100 kopij gena, kar je izjemno nizka meja detekcije. Zato so ti testi izredno občutljivi, seveda pod pogojem, da je virus prisoten, kar je odvisno med drugim tudi od pravilno odvzetega vzorca. PCR-testi so namenjeni temu, da dokazujemo prisotnost virusnega dednega materiala in s tem, da je oseba bila ali je nosilec virusa. Tako so ti testi trenutno najboljši in najzanesljivejši način testiranja.
4• Dr. Biserka Ilin: O uvrstitvi neke bolezni v skupino najbolj ogrožajočih nalezljivih bolezni ne sme odločati politika na podlagi lastnih interesov, temveč le širši krog strokovnjakov na podlagi argumentov in zelo tehtnem premisleku, kar se v tem primeru ni zgodilo. O tem nismo bili informirani niti zdravniki. Minister Gantar nas je z enim kratkim stavkom pri poročilih postavil pred gola dejstva.
Ministrstvo za zdravje odgovarja: O predlogu novega zakona o nalezljivih boleznih je potekala javna razprava do 30. 9. 2020, v kateri je lahko vsak od deležnikov podal svoje pripombe na zakon.
Iz njenega daljšega zapisa smo izluščili nekaj njenih trditev in z njimi soočili ministrstvo za zdravje.
Zapis zdravnice Biserke Ilin s 40-letnimi izkušnjami v zdravstvu. FOTO: Facebook, posnetek zaslona
Zdravstveno ministrstvo odgovarja: Ne drži. S sklepom vlade z dne 3. septembra 2020 se za covid 19 jasneje določa zgolj način prijave nalezljive bolezni iz 1. skupine. V to skupino bolezni so uvrščene naslednje bolezni: davica, gnojni meningitis po povzročiteljih (bakterijski), hemoragična mrzlica po povzročiteljih ebola, denga, lassa, marburg), kolera, kuga, ošpice, otroška paraliza, rumena mrzlica, steklina, vranični prisad. Bolezni so različne glede na hitrost širjenja, način prenosa, vpliv na javno zdravje. Samo visoka stopnja smrtnosti ni razlog za uvrstitev bolezni v 1. skupino. Za vse te bolezni pa velja, da jih je treba čim hitreje prepoznati in o tem obvestiti epidemiološko službo, ki predlaga nadaljnje ukrepe za zamejevanje širjenja okužbe.
1• Dr. Biserka Ilin: Na podlagi tega odloka in ob razglasitvi epidemije covida 19 ima vlada pravico odrediti obvezno cepljenje in zdravljenje.
Zdravstveno ministrstvo odgovarja: Ne drži. Sprememba odloka ni v nikakršni povezavi s cepljenjem in tudi ne vpliva na odločitve v zvezi s tem. Vsi predpisi, ki jih sprejema Vlada RS, so predhodno usklajeni s stroko.
2• Dr Biserka Ilin: Nisem nasprotnik cepljenja razen s cepivi, ki so registrirana po hitrem postopku, brez nujnega kliničnega testiranja in preverjanja tudi dolgoročnih stranskih učinkov, ki trajajo 5–6 let. Nobeno od cepiv ne bo prestalo tovrstnih varnostnih preverjanj, ker bodo po odobritvi WHO registrirana po skrajšanem postopku.
Ministrstvo za zdravje odgovarja: Tako kot vse države članice EU bodo v Sloveniji dostopna le cepiva proti koronavirusni bolezni, ki bodo pridobila dovoljenje za promet pri Evropski agenciji za zdravila. To pomeni, da bodo varnost, učinkovitost ter kakovost cepiva temeljito preverjene, preden bo kateri koli proizvajalec smel s svojim cepivom oskrbeti EU. Evropska komisija si prizadeva pomagati proizvajalcem obetavnih cepiv pri pospešitvi razvoja in raziskav ter skrajšati določene regulatorne postopke, nikakor pa ne postopkov, potrebnih za zagotovitev varnosti te skupine cepiv.
3• Dr. Biserka Ilin: Vlada gibanje oziroma stanje epidemije določa na podlagi precej nezanesljivih PCR-testov, ki dejansko sploh niso namenjeni in niti klinično testirani za tovrstno uporabo.
Maja Kostanjšek, NLZOH: Trditev ne drži. Molekularne metode, kamor spadajo PCR-testi, so med najbolj natančnimi testi v mikrobiološki diagnostiki. PCR-testi za novi koronavirus, ki jih uporabljamo v NLZOH, so v analitskem smislu zelo občutljivi, z njimi zaznavamo od 10 do 100 kopij gena, kar je izjemno nizka meja detekcije. Zato so ti testi izredno občutljivi, seveda pod pogojem, da je virus prisoten, kar je odvisno med drugim tudi od pravilno odvzetega vzorca. PCR-testi so namenjeni temu, da dokazujemo prisotnost virusnega dednega materiala in s tem, da je oseba bila ali je nosilec virusa. Tako so ti testi trenutno najboljši in najzanesljivejši način testiranja.
4• Dr. Biserka Ilin: O uvrstitvi neke bolezni v skupino najbolj ogrožajočih nalezljivih bolezni ne sme odločati politika na podlagi lastnih interesov, temveč le širši krog strokovnjakov na podlagi argumentov in zelo tehtnem premisleku, kar se v tem primeru ni zgodilo. O tem nismo bili informirani niti zdravniki. Minister Gantar nas je z enim kratkim stavkom pri poročilih postavil pred gola dejstva.
Ministrstvo za zdravje odgovarja: O predlogu novega zakona o nalezljivih boleznih je potekala javna razprava do 30. 9. 2020, v kateri je lahko vsak od deležnikov podal svoje pripombe na zakon.
Dejan Židan: Vlada si je podredila medicinsko stroko
V SD so na ministra Gantarja naslovili poslansko vprašanje v zvezi z omenjenim vladnim odlokom. »Stanje v zvezi s širjenjem covida 19 je izjemno skrb vzbujajoče, kot je skrb vzbujajoča in sila nevarna tendenca vlade, da epidemiološko stroko, ki bi morala imeti prvo in zadnjo besedo pri sprejemu ukrepov in priporočil za zajezitev širjenja okužb, odriva na stran. Še huje, vlada si poskuša stroko podrediti na način, da je ta ali samo delno vključena v odločitve vlade ali pa vlada stroko uporabi le kot priročen alibi za sprejemanje svojih političnih odločitev,« je prepričan Židan. Kot je še dodal, so v stranki vlado že večkrat pozvali, naj bo epidemiološka stroka tista, ki narekuje nadaljnje ukrepanje pri spopadanju s covidom 19
Na poslansko vprašanje odgovora še ni prejel.
V SD so na ministra Gantarja naslovili poslansko vprašanje v zvezi z omenjenim vladnim odlokom. »Stanje v zvezi s širjenjem covida 19 je izjemno skrb vzbujajoče, kot je skrb vzbujajoča in sila nevarna tendenca vlade, da epidemiološko stroko, ki bi morala imeti prvo in zadnjo besedo pri sprejemu ukrepov in priporočil za zajezitev širjenja okužb, odriva na stran. Še huje, vlada si poskuša stroko podrediti na način, da je ta ali samo delno vključena v odločitve vlade ali pa vlada stroko uporabi le kot priročen alibi za sprejemanje svojih političnih odločitev,« je prepričan Židan. Kot je še dodal, so v stranki vlado že večkrat pozvali, naj bo epidemiološka stroka tista, ki narekuje nadaljnje ukrepanje pri spopadanju s covidom 19
Na poslansko vprašanje odgovora še ni prejel.
