Oral je do svetovnega brona
Ne le športniki, medalje domov prinašajo tudi traktoristi orači. To je uspelo 44-letnemu Igorju Patetu iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu, bronastemu na svetovnem prvenstvu.
»Občutki so vrhunski. Ta kolajna je zame kot zlata. Vedel sem, da lahko pridem do brona, to sem začutil že pred tekmovanjem. Za nekaj več bi potreboval še nekaj več sreče pa tudi malce bolj sproščeno dihanje,« je strnil vtise po vrnitvi z Ratheniske na Irskem, ki je gostila že 67. svetovno prvenstvo v oranju, sicer prvo po letu 2019, minuli dve je preprečila korona.
Čez strn in ledino
Tekmovalci so se v dveh dneh merili v dveh tekmovanjih: v oranju strnišča (njiva po požeti pšenici) in ledine (travnika), slovenske barve je z obračalnim plugom branil Igor, s plugom krajnikom pa je tekmoval Belokranjec Anton Filak. Podelili so tudi kolajne v skupni konkurenci, ki so med orači najbolj cenjene. Tu je Pate zasedel izjemno 3. mesto, Filak je bil 15. Pate je prvi dan tekmovanja zasedel šesto mesto. Bil bi višje, a je oral predolgo. Filak je prvi dan končal na 17. mestu. Drugi dan tekmovanja je bil Pate 4., Filak pa 13. Vsi trije naslovi so ostali doma na Irskem.
Pateta je doma pričakal mlaj, na katerega so sorodniki in prijatelji obesili plug.
»Na tekmovanje sem potoval z avtodomom, z mano je bil prijatelj Boštjan Bobnar iz Prečne. Dan in pol sva vozila, traktor in mehanizacijo pa so odpeljali na Irsko s tovornjakom,« pripoveduje 16. državni prvak v oranju, ki je letos 13. nastopil na svetovnem prvenstvu.
»Na takem tekmovanju potrebuješ pravega pomočnika. Boštjan je bil z mano že na SP V Nemčiji, prej pa sta me spremljala tudi žena Helena in sin. Naloga pomočnika je predvsem to, da mi postavlja trasirke, kjer orjem. Boštjan je zelo priden, tudi plug mi je očistil po treningu, pa še za kako malenkost je poskrbel.«
Do abrahama
»Irci so povsem navdušeni nad oranjem, v treh dneh je prišlo približno 270.000 ljudi,« nadaljuje Pate. V domači hiši sta prehodni pokal in kolajna našla posebno mesto. »Medalja mi ostane, pokal pa drugo leto nesem nazaj.« Z Antonom Filakom sta si že zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Latviji, leta 2028 pa v Sloveniji. Letos bi sicer moralo biti v Rusiji, a je zaradi napada na Ukrajino pričakovano ostala brez gostiteljstva.
»Toliko let sem se trudil in odrekal. Po mesec na leto sem namenil oranju in tekmovanjem, tudi kako delo je doma trpelo. Po tej medalji pa je vse pozabljeno,« se Igor še enkrat vrne k uspehu. »Vsaj do leta 2028 bom tekmoval, da bi v Sloveniji nazdravili ob še boljši predstavi, kot je bila ta na Irskem.«
