Osemdeset žensk pod zemljo prehodilo Zasavje

Po novem bo mogoče iz Hrastnika v Trbovlje poleg po štirih cestah priti tudi drugače. Precej nevsakdanje sicer in le občasno, a vendarle. Peš in pod zemljo, pet kilometrov v eno smer. V petek so to pot prve preizkusile ženske. Osemdeset s tako rekoč vseh koncev Slovenije se jih je po njej sprehodilo oziroma teklo tako, kot je vse prej kot običaj. Tudi moški so se včasih po njej večinoma prevažali.

»Razlog je čisto preprost: da glede na to, da smo iz Zasavja, Zasavke vidijo, kje so delali njihovi predniki in od kod so njihove korenine. Za udeleženke od drugod pa je to tudi na sploh nekaj povsem novega,« pravi Marko Planinc iz Zavoda Savus, ki je glavni pobudnik ideje in ki kot Zasavec tudi sam zelo dobro pozna rudarstvo. Tako se je rodila ideja o ženskem pet kilometrov dolgem pohodu po rovu, ki leži 250 metrov globoko pod najvišjo zunanjo točko na Ojstrem. Globlje, vsaj za zdaj, še ne nameravajo.

Osemdeset udeleženk z vseh koncev Slovenije in vseh generacij se je tako podalo pod zemljo v Hrastniku skozi jamski vhod in na površje priteklo na trboveljskem Ajnzerju. »Prireditev je vzbudila res neverjetno zanimanje žensk in deklet, ki so svoj praznik želele zaznamovati nekoliko drugače. Prijavilo se jih je 333. Žal pa je korona naredila svoje in marca prireditve ni bilo mogoče in tudi ne varno izpeljati. Zato smo jo prestavili na september. Udeleženk je manj, kot je bilo prijavljenih, a vseeno lepo število, in tudi navdušenje ter zadovoljstvo nad uspešno premaganim izzivom sta, po njihovih izjavah sodeč, veliki,« doda Planinc. Pobudi za tek v rudniških jamah se je pridružila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, častna pokroviteljica dogodka pa je predsednica Lidija Jerkič.

Tek so uspešno izpeljali, so pa morali odpovedati vse aktivnosti pred njim in na koncu (koncert, tekmovanje v metu bata škornja rikverc v kuolmkišto, razglasitev zmagovalk, žrebanje nagrad …). Tekmovalni duh pa je kljub temu ostal. Udeleženke so pod zemljo koroni navkljub želele premagati izziv. Nekatere s tekom, druge s hojo, posamično ali po dve, tri, skupaj. Vsem, ki so se v rov podajale s 15-sekundnimi zamiki, so namreč merili čas. Izbirali so zmagovalke v absolutni kategoriji in najboljše po posameznih kategorijah.
 

Želja, da bo tradicionalno

Z odobritvijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo tokrat ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov prireditev mogoče tudi izpeljati. Udeleženke so tekmovale v različnih starostnih kategorijah. Tudi sicer je bilo poskrbljeno za vse, da je bilo tekmovanje pod Zasavjem varno. V rovu so bili ves čas reševalna služba in predstavniki rudarske stroke, označbe in kažipoti so bili vidni, imeli so zračenje in drugo.

Za udeleženke, ki so se že marca prijavile, pa se tokrat niso udeležile podzemnega izleta, vplačana prijavnina velja za udeležbo marca prihodnje leto, lahko pa se jo unovči tudi za letošnji zimski Jamatlon.
Organizator si želi, da bi podzemni tek postal tradicionalen. »Rov se zdaj, s poslavljanjem rudarske panoge, le vzdržuje. Je varno, čeprav se za siceršnji in prvotni namen ne bo uporabljal več. Vsekakor pa bi lahko stvar bila turistična zanimivost in nekaj drugačnega, česar ni na vsakem koraku,« še pravi Planinc.


Ideja se je v praksi že v prvo prijela, saj so bile po izjavah sodeč udeleženke zadovoljne. Utrujene, saj preteči ali prehoditi pet kilometrov pod zemljo ob občutkih, ki ob tem prežemajo vsakega človeka, ni mačji kašelj, a navdušene. Ni jih namreč bilo malo, ki bi podvig kar takoj ponovile. »Daj mi eno cigareto, da pridem k sebi, potem grem pa še enkrat nazaj notri,« je pripomnila ena ob prihodu na površje. Večina pa bi podvig ponovila po počitku čez kakšen dan.