Osemmetrski Prometej že gleda Trbovlje

Od petka na eni od vzpetin trboveljskega hriba Ostri vrh stoji osemmetrski rudarski kip, ki je prva tovrstna znamenitost v Sloveniji. Po nekajmesečnem ustvarjanju v delavnici na Ajnzerju ga je avtor, akademski slikar in kipar ter še nedavno kulturni minister Zoran Poznič oblikoval v skulpturo, ki uteleša počastitev poltretje stoletje dolge rudarske zasavske zgodovine in spomin nanjo. Avtor je kip ustvaril iz 150 in več let starega jamskega železja iz zasavskih rudniških rovov in stare opreme.

S kraja, kamor je postavljen, bo ponoči svetil na drugo stran Trboveljske doline. Natančneje na Drajeršoht na Gvidu, ki je še eno spominsko znamenje nekdaj močne industrijske panoge, ki ni močno zaznamovala le Zasavja, ampak je imela pomembno vlogo tudi v nekdanji Jugoslaviji in širše. Osvetljen bo od znotraj, saj bosta energija in svetloba iz lastnega napajanja ter neodvisni od slovenskega omrežja.
 

Pretežek za helikopter

Na ogled bo iz večjega dela mesta, nekako od glavne Petrolove bencinske črpalke do gimnazije, in z drugih višjih delov. V ožjem izboru lokacij so bile Plevčkov hrib, Bukova gora in še višje vzpetine Ostrega vrha, nekateri so omenjali tudi Klečko. Vendar pa je odločilno vlogo igralo več ovir, od neustreznega zemljišča do previsokih leg, vremenskih razmer in podobno. Višje ko bi kip denimo stal, bolj bi bil izpostavljen naravnim dejavnikom, kot je močan veter. Višina pomeni tudi težo in tehnične težave.

Na koncu so izbrali lokacijo na eni od vzpetin Špicberga, kot se hribu reče po domače.

Kip je zdaj prepeljan na kraj domovanja, nameščen in fiksiran. Te dni sledi namestitev sončne elektrarne. Poseben zalogaj je bil transport iz delavnice na Ostri vrh. Prepeljali so ga v enem kosu, z avtodvigalom in kot posebni prevoz. Cesta je povzročila kar nekaj preglavic. Kip meri osem metrov, tehta nekaj ton, zadnja polovica ceste pa je strma, na več mestih ozka, z ovinki in skozi strnjeno naselje na hribu.


Tudi do kraja, kjer bo stal Prometej, kot je kip dobil ime po rudarskem junaku, ni direktnega dostopa niti za avtodvigalo. Zato so ga dvignili z najbližje točke pod lokacijo. Sprva je bilo načrtovano, da ga prepeljejo z vojaškim helikopterjem, a vojska nima plovila tolikšne zmogljivosti. Do kipa tudi po postavitvi ne bo možno z avtom, ampak peš. Poleg tega ga bodo menda ogradili z mrežo, tako da prav do njega ne bo možno.
 

Začasno skrit

»Kip je postavljen in ozemljen. V živo skalo je izkopana luknja in ulitih je 65 ton betona, je tudi fiksiran z vijaki na podlago, na kateri stoji. V globini pod njim je tri metre mreže in betona. Vse je varovano pet- ali šestkratno. Če se malce pošalim, ko bodo Trbovlje že v kosih, bo kip še stal,« pravi Zoran Poznič. Čeprav ga je avtor izdelal po načrtih in v postavljenem roku, odprtja ne bo. Načrtovano je bilo za 4. december, a zaradi situacije s covidom-19 je padlo v vodo. Kdaj bo, je nemogoče napovedati.


Do nadaljnjega bo zavit v folijo. Delno zaradi prevoza in zaščite, delno pa za malce skrivnosti in burjenja domišljije. Kip sicer stoji na približno 1000 m2 velikem zemljišču, ki so ga morali izsekati, saj je bilo poraščeno z drevjem in grmičevjem. Izdelava in postavitev kipa, odkup zemljišča in drugo so stali 45 tisočakov. Glavni pobudnik in akter je Društvo Trbovlje – novomedijsko mesto, ki je za financiranje zbiralo prostovoljne prispevke in donacije podjetij.