Oslovski kašelj in ošpice prežijo iz zasede

Ko je v zadnjih letih že kazalo, da so številne nalezljive bolezni, kot sta na primer ošpice in oslovski kašelj, že izkoreninjene, so se pri nas spet začele pojavljati. Najodmevnejši je bil primer z začetka leta, ko je nekdo pripeljal svojega otroka na pediatrično kliniko v Ljubljani na redni pregled, pozneje pa se je izkazalo, da je imel ta odrasli ošpice in je bil že kužen. Ker je bilo takrat tam vsaj 250 ljudi, ki bi se lahko okužili, je bila javnost seveda zaskrbljena.

Kapljice v zraku več ur

Možnost, da bi vsi tisti, ki so bili v stiku z njim, tudi zboleli, je bila velika. Inkubacijska doba pri ošpicah, ki so zelo kužne in se prenašajo po zraku, je namreč od pet do 21 dni. Se pa s hitrim ukrepanjem vseh odgovornih in tudi malo sreče to nazadnje ni zgodilo.
Ošpice so ena od najbolj nalezljivih virusnih bolezni, zaradi katere umre precej ljudi. Prenaša se s kužnimi kapljicami, ki lahko več ur lebdijo v zraku. Zato je treba biti pozoren na morebitne znake, ki bi kazali na okužbo. Prepoznavni znaki so povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav rdečkastega izpuščaja, ki je dvignjen nad površino kože. Med težjimi zapleti je najpogostejša pljučnica, lahko se pojavi tudi vnetje osrednjega živčevja. Kljub izvajanju programov za odpravo ošpic v številnih predelih sveta so še vedno pogosta bolezen v Aziji, na Pacifiku in v Afriki pa tudi v Evropi. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje​, po vsem svetu za ošpicami zboli približno 36 ljudi na milijon prebivalcev na leto, umre pa jih približno 134.200.

V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od uvedbe obveznega cepljenja leta 1968 (do vstopa v šolo prejmejo otroci dva odmerka cepiva) pa se število obolelih iz leta v leto manjša. Zadnja epidemija je bila pri nas leta 1994/95, zadnji smrtni primer pa 1994. Od leta 1999 do lani ni bilo nobenega primera. Še vedno pa pozornost ni odveč. Epidemiološka situacija v sosednjih državah je namreč precej neugodna, saj se, kot kaže več primerov na Hrvaškem in v Srbiji, ošpice zaradi veliko necepljenih otrok pojavljajo v izbruhih. Pri nas ni razloga za preplah, je za Nedeljske novice povedala dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., z NIJZ, saj so letos zabeležili le dva primera. Je pa opozorila, da se zaradi zmanjševanja deleža cepljenih ustvarjajo razmere za širjenje virusa tako v EU kot v svetu. V Sloveniji je precepljenost proti ošpicami še vedno 90-odstotna.

Dojenčki najbolj ogroženi

Pred kratkim je preplah v javnosti povzročil tudi izbruh oslovskega kašlja v Ljubljani, prvi na Osnovni šoli Trnovo, drugi nedavno na ljubljanski Osnovni šoli Valentina Vodnika, s katere je pomočnica ravnateljice Valerija Japelj za Slovenske novice potrdila, da ne gre le za govorice, kot so nekateri domnevali, temveč so na njihovi šoli res imeli oslovski kašelj, bakterijsko bolezen dihal, ki je lahko smrtonosna. »Obvestili smo svet staršev in NIJZ, poostrili smo higienski režim, čistočo, obveščene so tudi že čistilke, naredili smo vse, kar je bilo v naši moči!«

Oslovski kašelj povzroča bakterija Bordetella pertussis. Ta je v ustih, nosu in žrelu in se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. Oboleli otroci imajo lahko občasne napade kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov, najbolj so ogroženi dojenčki in majhni otroci. Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejši zaplet je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Možni so še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice, na primer možganske krvavitve zaradi zmanjšanega dotoka kisika. Kot pravijo na NIJZ, je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža precepljenosti. V Sloveniji smo začeli cepiti proti oslovskemu kašlju leta 1959 in močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se v zadnjih letih znova pojavljajo epidemije med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna.

Cepljenje najboljša preventiva

Tako letošnji pojav ošpic kot oslovskega kašlja pri nas strokovnjakov ne preseneča oziroma, kot je dejala sogovornica, se nalezljive bolezni pojavljajo v običajnem obsegu, po pričakovanjih (npr. sezona gripe), in posebno povečanega števila tudi letos niso zaznali. »Primere oslovskega kašlja zaznamo vsako leto, kajti niti prebolela bolezen niti cepljenje ne zagotavljata dosmrtne imunosti. Med razlogi za pogostejše pojavljanje oslovskega kašlja se omenjajo antigenske spremembe povzročitelja in cepljenje z acelularnim cepivom, ki ima manj neželenih učinkov kot prejšnje cepivo, vendar je, kot kaže, tudi manj imunogeno,« o vzrokih pojavljanja oslovskega kašlja pove dr. Marta Grgič Vitek.
Ne glede na to, da je kot pred drugimi nalezljivimi boleznimi tudi pred ošpicami in oslovskim kašljem za zdaj najboljša zaščita cepljenje, se je v Sloveniji nasprotovanje tej terapiji v minulih nekaj letih močno okrepilo. In nasprotniki svoj strah pred cepljenjem največkrat argumentirajo z »nezadostno varnostjo in neučinkovitostjo cepiv in s svobodno izbiro staršev«.

Pomanjkanje zaupanja

Na vprašanje, zakaj se starši odločajo, da svojih otrok ne bodo cepili, čeprav so prednosti tega že dolgo znane in dokazane, sogovornica odgovarja: «Pomanjkanje zaupanja v uradne institucije in njihova priporočila je zelo razširjen fenomen v sodobni družbi, ljudje pač pogosteje zaupajo antiznanosti kot znanosti.«
Kljub cepljenju pa se nekatere bolezni še vedno pojavljajo tudi pri nas, v Evropi in po svetu. Od tistih, ki jih preprečujemo s cepljenjem, kot so ošpice, oslovski kašelj, tetanus, mumps, rdečke, okužba z bakterijo Haemophilus influenzae tipa b, ki lahko povzroča več hudih oblik bolezni, najpogosteje pa pljučnico in vnetje možganskih ovojnic, pnevmokokne invazivne okužbe in hepatitis B, so letos pri nas zabeležili 23 primerov oslovskega kašlja, dva primera ošpic, štiri primere okužbe s H. influenzae, 55 primerov pnevmokoknih invazivnih okužb in 15 primerov hepatitisa B, je povedala dr. Grgič Vitkova in pojasnila, da NIJZ uspešno izvaja številne redne aktivnosti, vključno s seznanjanjem splošne javnosti o načinih preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni s higienskimi ukrepi, cepljenjem, seznanjanjem staršev o pomenu cepljenja in strokovne javnosti o uspehih in izzivih cepljenja v sodobnem času.