IZBOR
Osmerica izbranih iz Pirana in Izole
V Krajinskem parku Strunjan izbrali ribiče, ki edini smejo loviti v delih rezervata.
Odpri galerijo
Območje dovoljenega gospodarskega ribolova v Krajinskem parku Strunjan FOTO: KPS
Po nedavno končanem drugem razpisu je zdaj znano, da sme v dveh delih morskega zavarovanega območja Krajinskega parka Strunjan pod posebnimi pogoji z mrežami loviti osmerica gospodarskih ribičev iz Pirana in Izole.
Robert Smrekar, direktor Krajinskega parka Strunjan, nam je povedal, da so skladno z uredbo o tem krajinskem parku po dveh razpisih izbrali tiste gospodarske ribiče, ki so izpolnjevali precej stroge pogoje, pod katerimi bodo lahko časovno oziroma sezonsko izvajali omejeni ribolov od rta Strunjan pa vse do Belih skal pod Belvederjem (izvzet je le predel strogo zaščitenega naravnega rezervata okoli Mesečevega zaliva).
Na avgustovskega, s katerim so predvideli, da bi ribolov omogočili na tradicionalni način največ 10 izbranim malim poklicnim ribičem in ne več vsem, se je prijavilo devet ribičev, a dva nista izpolnjevala pogojev. Zato so pogodbe podpisali le s sedmerico, za preostala tri prosta mesta pa jeseni razpis ponovili. V drugem krogu so dobili le eno popolno prijavo, tako da so se v vodstvu parka odločili, da bo odslej lahko v delih strunjanskega rezervata lovila le osmerica, še enega razpisa za dve prosti mesti pa da ne bodo več objavljali, saj očitno zanju ni dovolj interesa. Vsak ribič je namreč moral predložiti dokazilo, da je v preteklem koledarskem letu izvedel vsaj 60 evidentiranih izhodov na morje.
Izbrani ribiči zdaj lahko lovijo štiri mesece na leto (po dva spomladi in pozno jeseni), po principih malega priobalnega ribolova, kar pomeni, da bodo smeli v rezervatu uporabljati le ribiške vrvice, stoječe zabodne mreže, trislojne mreže, vrše, osti in kogole (manjša povlečna mreža). Da ne bi lovili premajhnih rib, je predpisana tudi najmanjša velikost očesa stoječe zabodne mreže in trislojne mreže. Prve imajo lahko tako spomladi kot jeseni premer 90 milimetrov, druge pa jeseni 90 in spomladi 64 milimetrov.
Da ne bi bilo prevelike gneče, bo dovoljeno na obeh območjih sočasno postaviti le osem stoječih zabodnih mrež (od tega dve na zahodnem in šest na vzhodnem delu) in 66 trislojnih, dolgih največ 30 metrov. Vsaka bo lahko tam stala največ 24 ur, da ne bi prihajalo do nesporazumov zaradi prezasedenosti ribolovnih območij, se bodo morali med seboj dogovarjati sami.
Kdaj bodo lahko lovili, bo upravljavec parka določil vsako leto do 1. februarja.
Vsak ribič se je moral pri podpisu dogovora zavezati, da bo na obrazcu redno zapisoval svoj ulov ter o opaženih posebnostih poročal upravljavcu enkrat na mesec. Za upravljavca parka bodo podatki, ki jih bodo zbrali s pomočjo ribičev, izjemno koristni, saj bodo tako iz prve roke izvedeli, katere vrste rib, mehkužcev, rakov in drugih morskih živali, ki se bodo ujele v mreže, vrše ali na trnke, žive na območju rezervata, kako bogat je bil ulov posameznih vrst, koliko tujerodnih vrst živali je tam (denimo modra rakovica, ribi morski kunec in strelka), ali bo v njihove mreže zašla zaščitena ali redka žival (želva, morski mesec, delfin, ptič vranjek) ali pa razne meduze (rebrača, uhati klobučnjak, morski klobuk, morska cvetača).
Prav tako bodo lahko poročali o tem, ali morje cveti oziroma sluzi, ali so opazili pomor leščurjev, školjk in uničenje morskih travnikov, katere kršitve varstvenega režima v rezervatu so opazili ...
Direktor Krajinskega parka Strunjan Robert Smrekar FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Devet prijavljenih
Na avgustovskega, s katerim so predvideli, da bi ribolov omogočili na tradicionalni način največ 10 izbranim malim poklicnim ribičem in ne več vsem, se je prijavilo devet ribičev, a dva nista izpolnjevala pogojev. Zato so pogodbe podpisali le s sedmerico, za preostala tri prosta mesta pa jeseni razpis ponovili. V drugem krogu so dobili le eno popolno prijavo, tako da so se v vodstvu parka odločili, da bo odslej lahko v delih strunjanskega rezervata lovila le osmerica, še enega razpisa za dve prosti mesti pa da ne bodo več objavljali, saj očitno zanju ni dovolj interesa. Vsak ribič je namreč moral predložiti dokazilo, da je v preteklem koledarskem letu izvedel vsaj 60 evidentiranih izhodov na morje.
Park zaprt zaradi covida
in gradbenih del
Visokomorski nasipi na zahodni strani krajinskega parka kot tudi nasipi med solinami in Stjužo, ki služijo kot sprehajalna pot za obiskovalce oziroma najemnike ribiških privezov, bodo prenovljeni in razširjeni predvidoma do konca meseca, za javni dostop pa odprti še pred iztekom leta. Kdaj bo znova odprt informacijski center Krajinskega parka Strunjan z muzejem vred, ki so ju konec oktobra zaprli zaradi nevarnosti okužb s koronavirusom, pa si nam Smrekar ni upal napovedati. V parku do nadaljnjega ne izvajajo niti vodenih ogledov.
Visokomorski nasipi na zahodni strani krajinskega parka kot tudi nasipi med solinami in Stjužo, ki služijo kot sprehajalna pot za obiskovalce oziroma najemnike ribiških privezov, bodo prenovljeni in razširjeni predvidoma do konca meseca, za javni dostop pa odprti še pred iztekom leta. Kdaj bo znova odprt informacijski center Krajinskega parka Strunjan z muzejem vred, ki so ju konec oktobra zaprli zaradi nevarnosti okužb s koronavirusom, pa si nam Smrekar ni upal napovedati. V parku do nadaljnjega ne izvajajo niti vodenih ogledov.
Izbrani ribiči zdaj lahko lovijo štiri mesece na leto (po dva spomladi in pozno jeseni), po principih malega priobalnega ribolova, kar pomeni, da bodo smeli v rezervatu uporabljati le ribiške vrvice, stoječe zabodne mreže, trislojne mreže, vrše, osti in kogole (manjša povlečna mreža). Da ne bi lovili premajhnih rib, je predpisana tudi najmanjša velikost očesa stoječe zabodne mreže in trislojne mreže. Prve imajo lahko tako spomladi kot jeseni premer 90 milimetrov, druge pa jeseni 90 in spomladi 64 milimetrov.
Da ne bi bilo prevelike gneče, bo dovoljeno na obeh območjih sočasno postaviti le osem stoječih zabodnih mrež (od tega dve na zahodnem in šest na vzhodnem delu) in 66 trislojnih, dolgih največ 30 metrov. Vsaka bo lahko tam stala največ 24 ur, da ne bi prihajalo do nesporazumov zaradi prezasedenosti ribolovnih območij, se bodo morali med seboj dogovarjati sami.
Kdaj bodo lahko lovili, bo upravljavec parka določil vsako leto do 1. februarja.
Podpis z zavezo
Vsak ribič se je moral pri podpisu dogovora zavezati, da bo na obrazcu redno zapisoval svoj ulov ter o opaženih posebnostih poročal upravljavcu enkrat na mesec. Za upravljavca parka bodo podatki, ki jih bodo zbrali s pomočjo ribičev, izjemno koristni, saj bodo tako iz prve roke izvedeli, katere vrste rib, mehkužcev, rakov in drugih morskih živali, ki se bodo ujele v mreže, vrše ali na trnke, žive na območju rezervata, kako bogat je bil ulov posameznih vrst, koliko tujerodnih vrst živali je tam (denimo modra rakovica, ribi morski kunec in strelka), ali bo v njihove mreže zašla zaščitena ali redka žival (želva, morski mesec, delfin, ptič vranjek) ali pa razne meduze (rebrača, uhati klobučnjak, morski klobuk, morska cvetača).
Prav tako bodo lahko poročali o tem, ali morje cveti oziroma sluzi, ali so opazili pomor leščurjev, školjk in uničenje morskih travnikov, katere kršitve varstvenega režima v rezervatu so opazili ...
