Osnovnošolka: »Večino časa žrtve sploh niso nič krive. Problem je v tistih, ki izvajajo nasilje«
Duševno zdravje je ključno za splošno dobro počutje, a se o tem v šolskih klopeh zelo malo pogovarjajo, so izpostavili mladi na okrogli mizi v organizaciji Zveze Anita Ogulin pred svetovnim dnevom duševnega zdravja. V skrbi za duševno zdravje so se zavzeli za krepitev preventive, predvsem več pogovarjanja v okviru razrednih ur.
Oktober je mesec, posvečen duševnemu zdravju, zato v Zvezi Anita Ogulin poudarjajo pomen preventive, saj s pravilnim pristopom lahko znatno izboljšamo duševno zdravje posameznikov ter preprečimo nastanek duševnih stisk. V zadnjem času se duševne stiske povečujejo tudi med otroki in mladostniki. Kar dve tretjini slovenskih osnovnošolcev se ne počuti varne v šolah.
Stiske izhajajo od doma in iz šole
»Glavna sprožilca stisk pri mladih in otrocih izhajata iz domačega ter šolskega oziroma vrstniškega okolja. Z razmahom sodobnih družbenih platform se vedno pogosteje v šolah pojavlja vrstniško nasilje. Zelo pogosto se pri mladostnikih pojavlja občutek osamljenosti in nerazumevanja,« je pojasnila vodja programov s področja duševnega zdravja Monika Erjavec Bizjak in izpostavila pomen preventive.
Krepitev preventive na tem področju po njenem pomeni pogovarjati se, ozaveščati drug drugega, da zmorejo sodelovati, poskrbeti zase, ko začutijo, da jim je težko.
Izkušnje delili tudi mladi
To so izpostavili tudi trije ljubljanski šolarji. Srednješolec Tijan Košir meni, da bi se morali v šolah o duševnem zdravju več pogovarjati. Kot je razkril, imajo v osnovni šoli enkrat na dva tedna razredno uro, v srednji sicer enkrat na teden, kar je po njegovem mnenju absolutno premalo, ker se na teh urah rešujejo »razredni problemi«. »Duševno zdravje je v šolah še vedno tabu tema. Pomembno je, da se pogovarjamo, da svojo stisko nekomu zaupamo in jo skupaj uspešno rešujemo,« je bil jasen.
Tudi srednješolki Maji Rihtaršič se zdi duševno zdravje zelo pomembno, pri čemer je poudarila pomen preventive. »Vsak lahko težave poskuša čim prej rešiti sam, če tega ne zmore, pa naj se obrne na starše, psihologe, na nekoga, ki mu zaupa in mu bo pomagal rešiti ta problem,« priporoča sošolcem.
Osnovnošolka Frida Bratuš je bila žrtev vrstniškega nasilja. Skozi leta se je morala naučiti, kako se braniti. »V vseh teh letih sem se naučila, da večino časa žrtve sploh niso nič krive. Problem je v tistih, ki izvajajo nasilje. Ne smeš jim dati tega, kar hočejo,« je zatrdila in dodala, da se jim ne smeš pustiti, da te prizadenejo. »Če te želijo ujeziti ali te razžalostiti, jim tega ne dovoli, jaz se jim zdaj samo nasmejem in je to rešitev,« je še navedla.
Izvajajo več programov
V Zvezi Anita Ogulin poskušajo preventivne ukrepe pri duševnem zdravju čim bolj vpeljevati v svoje aktivnosti za otroke, mladostnike in družine. V sklopu humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi poleg finančne, materialne in brezplačne pravne pomoči nudijo tudi psihosocialno pomoč ljudem v stiski po vsej Sloveniji.
V ta namen so že leta 2015 oblikovali program za krepitev duševnega zdravja Dobro sem, ki deluje prav na področju preventive. Od začetka šolskega leta program vsebuje tudi poseben modul za mladostnike, ki spodbuja njihovo samozavest, izboljšuje socialne veščine in pomaga pri obvladovanju stresnih situacij.
Okroglo mizo z naslovom Brez filtra so pripravili Zveza Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in humanitarni program Veriga dobrih ljudi.
