Ostajajo zvesti tradiciji in kameradom (FOTO)
V letnem gledališču Limberk v Grižah pri Žalcu so pripravili tradicionalno prireditev ob dnevu slovenskih rudarjev. Ta dan se praznuje v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo pred 90 leti, 3. julija 1934, začeli zasavski rudarji. Dogodek je vsako leto preplet spominov, glasbe, običajev, tradicije in tovariškega druženja. Prireditev organizira Etnološko društvo Srečno ob podpori Občine Žalec, Krajevnih skupnosti Griže in Liboje ter drugih.
Udeleženci so se zbrali pred Domom svobode Griže, kjer so rudarji čete Zabukovica - Liboje, rudarji iz Rečice pri Laškem in drugih krajev Savinjske, Mislinjske in Šaleške doline ob zvokih združene pihalne godbe prejeli rdeče nageljne in se nato ob igranju koračnice in na čelu z zastavonošami ter mažoretkami napotili v letno gledališče Limberk.
Prireditev se je začela z rudarsko in slovensko himno. Po starem izročilu iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli slovesno sprejemanje novincev, so oblast prevzeli Anton Planinc – »slavni častni in nezmotljivi prezidij« – in njegova pomočnika ter sodnika dr. Jože Hribar, desni adlatus, in Januš Grobelnik, levi adlatus, ki je tudi vodja rudarske čete in novi predsednik Etnološkega društva Srečno.
Tega je vsa leta vodil Hribar, ki je tudi tokrat v imenu društva nagovoril rudarske kamerade in preostalo občinstvo ter na kratko podal zgodovino praznovanja dneva rudarjev v zabukovško-libojski kadunji. »Letos mineva že 58 let od zaprtja Rudnika Zabukovica in 52 let od zaprtja Rudnika Liboje. Kljub temu rudarjenju ostajamo zvesti in negujemo ter ohranjamo tradicijo, katere del je tudi ta vsakoletna prireditev,« je med drugim povedal Hribar, ki je kot dolgoletni predsednik etnološkega društva ob pomoči članov skrbel za ohranjanje te tradicije prek rudarskega muzeja v Domu svoboda Griže in muzejih na prostem v Grižah, Zabukovici in Libojah.
Nekaj posebnega pa je glede na časovno odmaknjenost Rudarska četa Zabukovica - Liboje, prepoznavna po slavnostni rudarski uniformi, ki že od nekdaj pomeni znamenje časti. Kdor je grešil proti pravilom stanu, je bil izgnan iz druščine. Odvzeta mu je bila rudarska nošnja in s tem razglašena njegova izguba dostojanstva.
Kdor je grešil proti pravilom stanu, je bil izgnan iz druščine.
Najprej čez jašek, nato čez kožo
Od leta 1961, ko je v Velenju, v tedanji industrijski rudarski šoli končala izobrazbo prva generacija učencev, praznujejo velenjski rudarji svoj stanovski praznik tudi s tradicionalnim skokom čez kožo. Osnova je bila včasih in je še danes sprejem novincev med stare rudarje. Po prvotnem običaju so novinci morali preskočiti rudniški jašek. Ko so odprtine jaškov postale preširoke, je skok čez jašek zamenjal skok čez kožo.
1961. v Velenju šolanje zaključi prva generacija.
Ta šega je menda nastala v rudarskem okolju Banske Štiavnice na Slovaškem, kamor so ogrski kralji že v srednjem veku pripeljali slovite saške rudarje. Ti so po znanju in sposobnostih sloveli daleč naokrog, rudarili so po celi Evropi, dostikrat daleč od domovine. S sabo so prinesli tudi ustrojeno živalsko kožo, ki je bila del njihove rudarske opreme in tako so jo začeli podeljevati drugim rudarjem ob sprejemu v rudarski stan. Rudarjem je služila kot pripomoček proti vlagi in hladu pri sedečem delu ter za drčanje po nagnjenih jamskih prostorih. Kmalu je postala zaščitni znak rudarjev in častni simbol.
Del vsakoletnega praznovanja rudarjev v Grižah je tako tudi skok čez kožo. Tudi letos so ga opravili nova člana Etnološkega društva Srečno, Matej Ocvirk in Žiga Podvržan, ter častna skakalca Franci Potočnik, dolgoletni član društva, in Olga Markovič, predsednica sveta KS Griže, ki je zbrane tudi slovesno nagovorila. V kulturnem programu so poleg združenih godb in libojskih mažoretk svoje dodali še pevski oktet Zabukovčani in mladi harmonikar Matevž Kveder.
Uradni del praznovanja, ki ga je vodila Danica Vončina Veligošek, se je končal po tradicionalnem skupnem nastopu pihalnih godb iz Zabukovice in Liboj, ki sta nekoč obe bili rudarski godbi. Temu je sledilo prijetno tovariško druženje ob knapovski malici, kranjskih klobasah, jabolčniku, pivu … tako kot nekoč. Ob letu osorej pa bo znova oživela ta lepa tradicija z geslom Naj živi nam večno naš rudarski Srečno.
