Otroci 100 dni v istih majicah in hlačah!

GORNJA RADGONA – Marsikoga z Osnovne šole Gornja Radgona, a tudi zunaj hrama učenosti v mestu sejmov in penine, že od začetka tega šolskega leta preseneča skupina osmošolcev, ki v šolo vsak dan prihajajo v enakih majicah in kavbojkah. Vztrajali bodo natanko 100 dni, do jutri, 10. decembra, ko je svetovni dan človekovih pravic in ko podeljujejo Nobelovo nagrado za mir. Zaslužijo si jo tudi radgonski šolarji z mentorico Vero Granfol na čelu, saj so s svojo nenavadno akcijo opozorili na posledice, ki jih imata za okolje tekstilna industrija in zapravljanje za oblačila. Bodi nežen, planet ti bo hvaležen, je vodilo njihovega poslanstva. Osnovnošolci so se odločili spremeniti svoje navade oblačenja, saj menijo, da lahko vsakdo tudi s tem prispeva k čistejšemu planetu.

»Naša projektna skupina podpira rabo obnovljivih virov energijo in ne moremo razumeti dejstva, da država še vedno subvencionira fosilna goriva bolj kot obnovljive vire energije. Naše sporočilo glede potrošniške miselnosti je Manj je več. Kupujmo preudarno. Naj bo kakovost nad količino. Imejmo spoštljiv odnos do svojih oblačil. Že en korak šteje. Tudi ko ne bomo več vsak dan v istih oblačilih, si bomo prizadevali za zmanjševanje količine odpadkov, za zmanjševanje ogljičnega in vodnega odtisa. Aktivno bomo opozarjali na nujnost podnebnih sprememb. Mladostniki, ki bodo še naprej opozarjali na brezbrižen odnos do planeta, si želijo živeti v zdravem in prijaznem okolju,« nam je idejo in potek akcije predstavila mentorica Vera Granfol in dodala, da udeleženci akcije tudi po koncu 100-dnevnega projekta z istimi majicami in kavbojkami ne bodo pretiravali z oblačili.
Svoja odslužena oblačila bodo simbolično odložili na svetovni dan človekovih pravic.

Otroci želijo opozoriti na pravico do zdravega okolja in nehumane delovne razmere v tekstilni industriji v številnih državah po svetu, zlasti pa v Bangladešu, Indijau, Vietnamu, Braziliji. »Kitajska ni več najbolj problematična, kar zadeva izkoriščanje delovne sile. Še posebno protestiramo proti izkoriščanju otrok. Nismo vnesli parametrov, da bi izračunali, koliko vode, energije, pralnega praška, mehčalca smo prihranili s tem, ko smo prihajali v šolo vsak dan v istih oblačilih in prali zgolj enkrat na teden. V 100 dneh ta prihranek zagotovo ni zanemarljiv. Veseli smo, da nam je uspelo pokazati, da se da nositi isto oblačilo več dni; da se da odreči brezbrižni potrošniški miselnosti. Nismo čutili neodobravanja okolice zaradi istih oblačil, nasprotno – v okolju je bilo zaznati veliko stopnjo odobravanja. Zadovoljni smo, da ste nam prisluhnili mediji in ponesli naše sporočilo v širši slovenski prostor,« poudarjajo v skupini.

Slovenija fosil dneva

»Ugotovili smo, da je kopičenje oblačil neetično do okolja in ljudi, ki proizvajajo oblačila v nehumanih razmerah. Ljudje kupujemo, zavržemo in spet kupujemo. Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja, takoj za naftno. Eksperiment smo izvajali v času, ko je bila Slovenija razglašena za fosilno državo, kar nas zelo žalosti. V Madridu na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, kjer so zasedale delegacije politikov, znanstvenikov in aktivistov z vsega sveta, so aktivisti Sloveniji (in Bosni in Hercegovini) podelili neslavni naslov fosil dneva. Podeljujejo ga državam, ki ravnajo v nasprotju s prizadevanji za čistejši svet; ki zavirajo napredek v boju proti podnebnim spremembam,« poudarja Vera tudi v imenu svojih 10 učencev: Tiana, Zoje, Julije, Lare, Eve, Nine, Katarine, Gala, Alexa in Zare.


»Naučila sem se, da obleka ne naredi človeka,« pravi Zoja Bibič. Priznava, da je bilo na začetku težko, ker je rada vsak dan nosila drugačna oblačila, a se je hitro privadila. »Všeč mi je bila ta ideja, ker se zavedam, kaj se dogaja z našim okoljem, s planetom, in hočem na tem področju nekaj spremeniti,« dodaja Tian Fras. Pri tem jim je vzor njihova mentorica. »Hitra moda je tista, ki nam s svojo agresivnostjo narekuje, da zelo veliko, preveč kupujemo,« opozarja učiteljica Vera Granfol in doda, da se zavedajo, da nimamo planeta B. Nad projektom so navdušeni tudi starši. Čeprav so nekateri morda dvomili o vztrajnosti svojih otrok, so danes ponosni nanje. »Ko pride iz šole, sleče majico, hlače, vse skupaj prezračimo in na koncu tedna operemo. Tako da ni večjih težav. Vpeljali smo se in navadili,« pravi ena od mam Petra Lehko. Učenci so občasno pogrešali svoja oblačila, a so le vztrajali. Svoj projekt bodo prihodnje leto predstavili vrstnikom v Nemčiji.

Zanimivo je bilo videti skupino šolarjev, ki so iz dneva v dan v šolo prihajali v isti uniformi: donirana majica modre barve z logotipom šole in sloganom projekta ter iste kavbojke. Sprva je bilo v načrtu, da bodo v istih oblačilih prihajali v šolo mesec dni, ampak so ga podaljšali na kar 100 dni. Uspelo jim je.

Prizadevali so se tudi, da bi pri izvedbi projekta porabili čim manj energije. Med tednom svojih majic in kavbojk niso prali, ampak samo čez vikend in v čim manjši količini vode z minimalno količino pralnega praška in brez mehčalca. Dokler jim je vreme omogočalo. so oblačila sušili na soncu in vetru. »Zavedam se, da ni bilo preprosto prihajati v šolo vsak dan v istih oblačilih, sploh če gre za najstnike v občutljivem obdobju, saj oblačila niso nepomemben del odraščanja. Vesela sem, da so otroke v tej obliki aktivizma podprli njihovi starši in še sami začeli razmišljati bistveno bolj ekološko,« sklene Vera Granfol.