Otroci v šoli jedo paštete in pakiran kruh namesto toplih obrokov? ZRSZ pojasnjuje
Kuharji igrajo ključno vlogo v mnogo javnih ustanovah, saj zagotavljajo zdravo in uravnoteženo prehrano – na primer v šolah in bolnišnicah. Hrana je bistvenega pomena za dobro počutje učencev in okrevanje pacientov. Pomanjkanje kuharjev ima mnoge negativne posledice.
Bralec Tine nas je opozoril na primanjkljaj osebja v kuhinji, s katerim se spopadajo v šoli, ki jo obiskujejo njegovi otroci.
»Pri nas v osnovni šoli enostavno ne dobijo kuharjev, iščejo jih mesece, če ne celo leta. Kje so kuharji? Ta mali pa imajo zato mrzle obroke (kruh iz folije in pašteta), namesto da bi jedli čokolino in podobno, kar smo mi jedli,« je zapisal zaskrbljeno.
Kot je prepoznal bralec, najbolj trpi kakovost obrokov. Otroci imajo manj zdravo in uravnoteženo prehrano, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje. Kuharji namreč igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranskih navad za vse življenje. Zdravi, okusni in privlačni obroki lahko spodbujajo otroke, da se že v otroštvu navadijo uživati zdravo hrano.
V zdravstvu ni nič drugače
Tudi na pediatrični kliniki v Ljubljani že vrsto let iščejo delavce s tega področja. Društvo Junaki 3. nadstropja je na svojem profilu na facebooku nedavno opozorilo na ta problem.
»Pediatrična klinika že dlje časa prek razpisov žal neuspešno išče kadre za kuhinjo, kjer pripravljajo hrano za bolne otroke in njihove spremljevalce. Trenutno še zagotavljajo nemoteno oskrbo in prehrano otrok in njihovih spremljevalcev, a stanje je vsak mesec slabše. Pridružite se ekipi, ki skrbi tudi za vse obroke Junakov, ki v bolnišnici preživijo resnično veliko časa,« so zapisali na družbenem omrežju.
Najbolj naj bi primanjkovalo kuharjev, dietnih kuharjev in srednjih medicinskih sester. Kaj temu botruje? Ali ljudi enostavno ne zanimajo ti poklici? So delovni pogoji neustrezni? Za odgovore smo se obrnili na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Kar 50,3 odstotka delodajalcev, ki so jih obravnavali v nedavni raziskavi, je sporočila, da so se v preteklih šestih mesecih spopadali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev. Največ kandidatov primanjkuje prav v zdravstvu in socialnem varstvu (74,1 %), gostinstvu (70,2 %) in izobraževanju (65,0 %), navaja ZRSZ.
»Več kot dve tretjini delodajalcev meni, da iskanega kadra ni (71,2 %), 16,7 % delodajalcev je ocenilo, da je ključni problem iskanja kadra v primanjkljaju kandidatov (neustrezna znanja, veščine in kompetence), 12,1 % pa jih ocenjuje, da kandidate od prijav na razpisana delovna mesta odvračajo slabi delovni pogoji,« so sporočili z zavoda.
Delo ob praznikih, veliko nadur
Postopki zaposlovanja se tako zavlečejo, kar 38,8 % delodajalcev pa ni na razpisana delovna mesta zaposlilo nikogar. Slaba tretjina se je v iskanju kadra obrnila na tujino, petina (20,5 %) pa je z namenom blaženja težav pri iskanju novih kadrov spremenila, razširila oz. omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj.
Višjo plačo ali/in druge bonitete je ponudilo 10,6 % delodajalcev, 4,9 % delodajalcev pa se je odločilo za najemanje delavcev pri agencijah za zaposlovanje.
Gostinskih delavcev pa ne primanjkuje le v Sloveniji, temveč tudi drugod v EU. Seveda pa je razloge za pomanjkanje kadrov za delo v poklicih, ki jih povezujemo z gostinstvom, mogoče iskati tudi v pogojih dela: večizmensko delo, delo ob praznikih in vikendih, nizke plače, težko fizično delo, veliko opravljenih nadur.
V gostinstvu problem rešujejo tako, da ponujajo višje plače in druge bonitete, delavce pa najemajo tudi pri agencijah za zaposlovanje. Nekateri so primorani zmanjšati obseg storitev.
V zdravstvu in socialnem varstvu morajo zaposleni zaradi pomanjkanja kadra pogosteje delati nadure. Na tem področju delodajalci zelo težko ponudijo enake ali boljše pogoje pri plačilu, prav tako ne morejo preprosto »zmanjšati obsega storitev«. Zato je iskanje kadrov v tujini zagotovo tudi ena izmed rešitev, čeprav ne edina.
Šolski kuharji cenijo delovnik in stabilnost zaposlitve
Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so za Slovenske novice sporočili, da se šole spopadajo s pomanjkanjem kuhinjskega osebja predvsem zaradi finančnega vrednotenja tega dela. Po drugi strani zaposleni v šolskih kuhinjah cenijo delovne pogoje, kot so: delovni čas, 8-urni delovnik v dopoldanskem in zgodnjepopoldanskem delu dneva, delo od ponedeljka do petka, stabilnost zaposlitve, organizacijska urejenost …
Sredstva za plačilo kuharjev in kuhinjskega osebja, ki pripravljajo druge obroke (zajtrk, kosilo, popoldansko malico), šole sicer zagotovijo iz ekonomskega programa oziroma jih sofinancirajo lokalne skupnosti.
Ali lahko pričakujemo zvišanje plač kuharjev na področju socialnega varstva, da bi pritegnili več zaposlenih, nihče od vprašanih ni želel oziroma ni mogel komentirati.
