Otroke izpisali iz vrtca, plačali polno oskrbnino

Epidemija se počasi izteka, a mnogi starši predšolskih otrok se še vedno sprašujejo, zakaj se jim je v drugem valu epidemije zgodila velika krivica, in se z vprašanji in pritožbami obračajo na vrtce in na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Februarja so namreč prejeli položnice za januarsko oskrbnino, v kateri so imeli obračunane tudi dneve, ko njihovi otroci sploh niso bili v varstvu.

Presenečeni tudi zaposleni

Zgodilo se je tudi v Kranjskih vrtcih, ki jih sestavlja 15 enot z 94 oddelki. Ena od mamic nam razloži: »Tik pred januarskim odprtjem vrtcev so nas obvestili, da so z ministrstva za šolstvo prejeli okrožnico, v kateri je pisalo, da se pripravlja predlog v PKP8, da bodo starši, ki svojih otrok v času epidemije ne bodo pripeljali v vrtec, oproščeni plačila. Zato smo mnogi svoje otroke odjavili. Zadnji dan januarja pa smo dobili obvestilo, da bo oprostitev plačila veljala le za črne regije, kar pa Gorenjska tisti čas ni bila več. Zato so zaračunali oskrbnino tudi tistim, ki smo svoje otroke imeli doma. To se mi zdi velika krivica in veliko zavajanje staršev,« nam pove.

Ravnateljica Kranjskih vrtcev Tea Dolinar FOTO: Tina Dokl/Gorenjski Glas

Tea Dolinar, ravnateljica Kranjskih vrtcev, takoj razloži, da so bili razočarani in presenečeni tudi zaposleni v vrtcih. »Razumem, da so starši nezadovoljni, saj so bili prepričani, tako kot smo bili tudi mi, da bodo v času epidemije upravičeni do oprostitve plačila, če otrok ne bo v vrtcu. A vendar je veljalo to samo v črnih regijah, Gorenjska pa je bila zadnji teden januarja že rdeča. Tako so starši, ki so imeli otroke doma ves mesec, imeli brezplačne prve tri tedne, zadnjega pa ne. To znese od nič do 100 evrov na otroka, odvisno od višine, ki jo plačujejo,« pravi in tudi, da so se prek Skupnosti vrtcev Slovenije takoj obrnili na ministrstvo, vendar niso nič dosegli, saj so jim razložili, da je takšna zakonska podlaga.

Izpad prihodka

A to še ni bilo vse. Februarja so v večini vrtcev v Sloveniji začeli delati s skrajšanim delovnim časom. Vsak je organiziral delovni čas, ki je najbolj pokril večino vseh potreb. V Kranjskih vrtcih, ki jih obiskuje približno 1600 otrok, je bilo to od 6.30 do 15.30. »Vse lepo in prav, vendar so bili zaradi tega nekateri prisiljeni, da so hodili prej ali pozneje v službo, in so imeli zaradi tega izpad dohodka. Ne delajo vsi v bližini vrtca in potrebujejo še čas do delovnega mesta. Račun za oskrbnino za februar pa je bil spet enak kot prej, čeprav so imeli izpad prihodka, ker jim je bila odvzeta pravica do deveturnega varstva otrok,« nadaljuje ogorčena mamica.



Pri tem se sprašuje, zakaj niso v vrtcu pri obračunu upoštevali vsaj tega, da nekateri otroci niso mogli koristiti deveturnega varstva. »V vrtcu in na ministrstvu za šolstvo so bili zelo neodzivni ob mojih pritožbah. Na občini Kranj so mi dejali, da je bil vrtec odprt devet ur. Urnik je idealen za starše, katerih delavnik je od 7. do 15. ure v okolici Kranja. Kaj pa tisti, ki začnejo službo prej ali pozneje in končajo pozneje? Ti so imeli izpad dohodka, a vseeno so morali plačati normalno oskrbnino. Vzgojiteljice so nam govorile, naj aktiviramo družino in prijatelje, kar je zelo žalostno. Nimajo vsi teh privilegijev niti nimajo vsi otroci obeh staršev. Ob prošnji, da se takim staršem izda dobropis za sorazmeren delež oskrbnine zaradi prikrajšanega deveturnega varstva, je ravnateljica povedala, da nimajo podlage, da bi to storili,« je še povedala.

Tudi vzgojiteljice v stiski

Ravnateljica Dolinarjeva nam pojasni, da razmere februarja niso bile zavidljive. V stiski niso bili samo otroci in njihovi starši, ampak tudi zaposleni v vrtcu. »Kot povsod v Sloveniji smo imeli v času, ko je bil pouk v šolah organiziran samo za prve tri razrede osnovne šole, veliko kadrovsko stisko. Tudi naši zaposleni imajo večinoma otroke in so tudi sami morali koristiti vse mogoče – od bolniške, karantene ali varstva otrok do 5. razreda ob višji sili –, zato jih veliko ni moglo delati. A vseeno smo se nekako organizirali, da smo delali v skupinah oziroma v mehurčkih, ki se niso mešali med seboj, po devet ur. Razumemo stisko staršev in njihovo nezadovoljstvo, ker so se mnogi ob spremenjenem delovnem času morali organizirati drugače in iskati nove rešitve. A vsem, ki so se obrnili na vodstvo, smo šli naproti in poiskali optimalne rešitve. Strokovni delavci so imeli jasna navodila vodstva in so se v posameznih oddelkih po potrebi prilagajali prihodom staršev. Ne izključujemo pa možnosti, da je v določenih primerih lahko prišlo tudi do komunikacijskega šuma med starši in strokovnimi delavci,« nam še obrazloži Tea Dolinar.