POLPRETEKLA ZGODOVINA

Otroke s silo ločili od staršev

Srečanje nekdanjih taboriščnikov v Celju je vselej boleče podoživljanje spominov. Danes so zgled, kako je treba vztrajati tudi v najtežjih trenutkih.
Fotografija: Srečanje nekdanjih taboriščnikov v Celju FOTO: MOC
Odpri galerijo
Srečanje nekdanjih taboriščnikov v Celju FOTO: MOC

V stari telovadnici I. osnovne šole v Celju so pripravili tradicionalno srečanje Društva taboriščnikov – ukradenih otrok, ki vsako leto poteka v okviru praznika Mestne četrti Dolgo polje.

Letos mineva natanko 80 let od enega najbolj krutih zločinov, kar jih je nemški okupator storil na naših tleh, ko je avgusta 1942 v prostorih takratne celjske okoliške šole, danes I. osnovne šole, od mater s silo ločil več kot 600 otrok in jih odpeljal v avstrijska in nemška taborišča.

Veliko se jih iz taborišč ni vrnilo. FOTO: Jože Suhadolnik
Veliko se jih iz taborišč ni vrnilo. FOTO: Jože Suhadolnik

Težko predstavljivo

Udeležence dogodka je nagovorila podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek, ki je v govoru izrazila željo, da se takšne grozote ne bi nikoli in nikjer več ponovile.

»Danes si kar težko predstavljamo, za kako kruto dejanje in kakšne hude stiske je šlo pred osemdesetimi leti na tem prostoru, kjer zaznamujemo spomin na to tragično dogajanje v Celju. Meni kot mami se zdi nepredstavljivo, kako so se počutili vaši starši. Pa vendar ste morali preživeti. In vsi vi, dragi ukradeni otroci, ste nam velik zgled, da se je treba v življenju boriti, da je treba vztrajati, tudi takrat, ko misliš, da ni več rešitve. Spomin, ki ga negujete na ta dogodek iz naše polpretekle zgodovine, pa mora biti opomin, da se takšne grozote nikoli in nikjer ne bi več zgodile,« je poudarila Arnškova.

Šli so skozi hudo življenjsko preizkušnjo. FOTO: MOC
Šli so skozi hudo življenjsko preizkušnjo. FOTO: MOC

Osrednji govornik, predsednik Društva taboriščnikov – ukradenih otrok, dr. Janez Žmavc je spomnil, da zadnji dve leti zaradi zdravstvene krize žal ni bilo mogoče pripraviti srečanja, zato so ga mnogi letos težko čakali. Tokrat se je ponovno dotaknil razmer in okoliščin, ki so pred 80 leti privedle do tragičnega dejanja, ki se ga spomnijo vsako leto.

Razmere, v kakršnih smo preživeli otroška leta, nas uvrščajo v eno najbolj prizadetih skupin žrtev okupatorjevega nasilja na Slovenskem. Z leti nam je skoraj vsem uspelo pridobiti za preživetje potrebno strokovno in praktično znanje, v okviru našega društva pa si prizadevamo, da je javnost seznanjena z objektivnim dogajanjem v času slovenskega narodnoosvobodilnega boja in prizadevanji posameznikov za to, da smo Slovenci kot narod danes še na zemljevidu, in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje,« je med drugim poudaril Žmavc.

Položili venec

Pred I. osnovno šolo v Celju so v spomin na grozote položili venec. FOTO: Mojca Marot
Pred I. osnovno šolo v Celju so v spomin na grozote položili venec. FOTO: Mojca Marot

Prireditev je povezoval Ivan Domitrovič, predsednik Mestne četrti Dolgo polje, v kulturnem programu sta nastopila glasbenik Goran Bojčevski in mešani pevski zbor Celeia Celje. Na koncu slovesnosti sta podžupanja Breda Arnšek in vodja oddelka za družbene dejavnosti na celjski občini Polona Ocvirk skupaj s predstavniki Društva taboriščnikov – ukradenih otrok in celjskega območnega odbora Zveze združenje borcev za vrednote NOB položili venec k spominski plošči na pročelju I. OŠ na ta tragični dogodek v naši polpretekli zgodovini. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije