PREPOVED PRIBLIŽEVANJA
Otrokoma se lahko približa le na 200 metrov
26-letna Špela Kuzman od 5. marca ni videla svojih dveh otrok, saj je dobila prepoved približevanja njima in partnerju. Na odločbo sodišča se je pritožila, ker je sodnik upošteval le izjavo domnevnega oškodovanca.
Odpri galerijo
ŠENTILJ – »Zbudila sem se in se šla umit pred službo, ko me je partner vprašal, kaj zdaj. Rekla sem mu, da otroka odpeljem v vrtec, nato pa grem iskat stanovanje, kamor se bom lahko preselila z njima. Ni mi dovolil odpeljati otrok, tudi ponju je šel on. Ko sem se vrnila, v stanovanju ni bilo nikogar, v spodnjem delu hiše pa je bil sin pri tašči. Smejala se mi je in rekla, da bom zdaj že videla. Sin mi je govoril o zaporih in da je ati rekel, da ga nimam rada. Odšla sva v stanovanje in se lotila pripravljanja večerje, ko je prišel partner v spremstvu dveh policistov. Dali so mi pet minut časa, da vzamem najnujnejše,« obupano pripoveduje komaj 26-letna Špela Kuzman iz okolice Šentilja. Njen partner Boris jo je namreč 5. marca prijavil na CSD in policijo, ta pa je mami dveh otrok v starosti tri leta in leta in pol izrekla ukrep prepovedi približevanja tako otrokoma kot partnerju.
»Kolegice v službi so mi pomagale in nakupile najbolj potrebno, nekaj perila in majice, da sploh lahko hodim v službo, in zbrale denar, da sem lahko plačala prvi obrok odvetnici,« dodaja.
»Želela sem si več zasebnosti, a on ne bo šel stran od mame. Poleg tega je moralo biti v stanovanju bleščeče čisto, bog ne daj, da bi kje ostala kakšna igrača od otrok. Zaradi drobtin na tleh za božič 2015 je znorel, vlekel me je za lase, v spalnici pa z otrokom v rokah porinil na posteljo. Odšla sem domov k mami, poklicala je policijo, o tem obstaja tudi policijski zapisnik. A je prišel takoj za menoj in mi na list napisal, kaj moram govoriti, zato ga nisem prijavila,« se spominja Kuzmanova.
Kot pravi, zaradi otrok delata v različnih izmenah in se tako niti ne vidita niti ne pogovarjata, zato je že nekaj časa odločena, da mora stran. Skupaj sta pomoč iskala tudi na CSD, in to zelo kmalu po rojstvu prvega otroka in ko je bila noseča z drugim, a neuspešno. Povsem nemočna pa je pri tem, da jo želi imeti ves čas pod nadzorom. »V službo se je vozil za mano, klical, preverjal. Pred enim mesecem je otroka pustil sama, da je videl, da sem bila res v službi. Tudi na CSD so ugotovili, da je edino prav, da se umaknem, da moram biti dovolj močna, saj si nič nisem upala. Očita mi tetovaže, ki sem jih imela že prej, pa tudi to, da sem se kot najstnica samopoškodovala,« pravi mati dveh otrok.
»Kar očita meni, v bistvu počne sam. Ko sem mu rekla, da ga bom zapustila, mi je zagrozil, da bo dosegel, da mi bodo vzeli otroka,« še piše v enem od zapisnikov CSD. Socialna delavka ji je razložila, »da je partnerjevo vedenje nasilno, saj jo v vsem nadzira, jo ponižuje, ji grozi in ustrahuje. Pri tem je uspešen, saj mu popušča in se mu podreja, da bo le mir. Sama se pri tem počuti zelo slabo in ne ve, koliko časa bo lahko zdržala.«
»Pokličem in vprašam, kaj je novega, saj to ni nič slabega,« na očitke o nadziranju odgovarja Boris. Dvakrat me je udarila, bojim se tudi za otroka, saj je, ko je bila jezna, vso posodo iz kuhinjskih elementov pometala, poleg tega se je v preteklosti samopoškodovala, pravi naprej, v isti sapi pa dodaja, da jo ima neizmerno rad. »Če ne bi imela prepovedi, bi jo poklical in rekel, Špela, jaz te imam rad do nebes in nazaj. Vsako sekundo mislim nanjo, hudo mi je.«
Boji se njenih izbruhov
Kot piše v policijskem zapisniku, se 35-letnik »boji partnerice zaradi njenega nepredvidljivega vedenja in izbruhov nasilja, ki so bili zadnje mesece pogosti. Zaradi izrečenih žaljivk in groženj se počuti ogrožen, saj z njim in z obema otrokoma ponižujoče ravna in ga spravlja v podrejen položaj«. Tudi preiskovalni sodnik je presodil, da sumi kaznivega dejanja obstajajo, zato je ta ukrep prepovedi podaljšal za 15 dni.»Kolegice v službi so mi pomagale in nakupile najbolj potrebno, nekaj perila in majice, da sploh lahko hodim v službo, in zbrale denar, da sem lahko plačala prvi obrok odvetnici,« dodaja.
Najprej mama, nato partnerica
»Spoznala sva se januarja 2014 in takoj si je želel otrok, tako da sem po pol leta zanosila in se septembra preselila k njim domov, kjer smo mi živeli v zgornjem nadstropju, spodaj pa so bili tast in tašča ter Borisova slepa sestra. Tast je devet dni pred rojstvom otroka umrl za rakom, tašča in partner sta bila prej vse dni v bolnišnici, tako da sem kljub visoki nosečnosti skrbela za slepo sestro,« pripoveduje Kuzmanova in dodaja, da sama ni imela nobene pomembne vloge v tej zvezi, saj se je partner o vsem dogovarjal s svojo mamo.»Želela sem si več zasebnosti, a on ne bo šel stran od mame. Poleg tega je moralo biti v stanovanju bleščeče čisto, bog ne daj, da bi kje ostala kakšna igrača od otrok. Zaradi drobtin na tleh za božič 2015 je znorel, vlekel me je za lase, v spalnici pa z otrokom v rokah porinil na posteljo. Odšla sem domov k mami, poklicala je policijo, o tem obstaja tudi policijski zapisnik. A je prišel takoj za menoj in mi na list napisal, kaj moram govoriti, zato ga nisem prijavila,« se spominja Kuzmanova.
Kot pravi, zaradi otrok delata v različnih izmenah in se tako niti ne vidita niti ne pogovarjata, zato je že nekaj časa odločena, da mora stran. Skupaj sta pomoč iskala tudi na CSD, in to zelo kmalu po rojstvu prvega otroka in ko je bila noseča z drugim, a neuspešno. Povsem nemočna pa je pri tem, da jo želi imeti ves čas pod nadzorom. »V službo se je vozil za mano, klical, preverjal. Pred enim mesecem je otroka pustil sama, da je videl, da sem bila res v službi. Tudi na CSD so ugotovili, da je edino prav, da se umaknem, da moram biti dovolj močna, saj si nič nisem upala. Očita mi tetovaže, ki sem jih imela že prej, pa tudi to, da sem se kot najstnica samopoškodovala,« pravi mati dveh otrok.
CSD: V odnosu do partnerja je podrejena
Kot izhaja iz zapisnika na CSD, je socialna delavka ob njunem prvem obisku ugotovila, da je večinoma govoril Boris, »ki pa ne glede na to, da je veliko govoril, ni kaj dosti povedal«, zato je na pogovor pozneje povabila samo Kuzmanovo. V zapisniku ugotavlja, »da je v odnosu do partnerja podrejena, partner pa v pogovoru neiskren. Zato bi jo rada motivirala, da se sama vključi v proces pomoči.« Iz zapisnika izhaja, da jo partner kontrolira tudi, če gre k svoji mami, da si mora puščati dolge lase, ker partnerju s kratkimi ni všeč, da prihaja med službo domov na malico, čeprav ima le 15 minut časa. Da ni nič z otrokoma, ampak igra igrice na računalniku.»Kar očita meni, v bistvu počne sam. Ko sem mu rekla, da ga bom zapustila, mi je zagrozil, da bo dosegel, da mi bodo vzeli otroka,« še piše v enem od zapisnikov CSD. Socialna delavka ji je razložila, »da je partnerjevo vedenje nasilno, saj jo v vsem nadzira, jo ponižuje, ji grozi in ustrahuje. Pri tem je uspešen, saj mu popušča in se mu podreja, da bo le mir. Sama se pri tem počuti zelo slabo in ne ve, koliko časa bo lahko zdržala.«
Imam jo rad do nebes in nazaj
Partner je niti zdaj, ko je dejansko tudi sodno dosegel, da se Kuzmanova ne sme približati ali kako drugače komunicirati ne z njim ne z otrokoma, ne pusti pri miru. Vznemirjeno kaže sporočila, ki jih pošilja njeni mami in sodelavki. »Rad bi ji pomagal, da se mi več zaupa, če ima kdaj težavo. Zato sva midva, da se pogovoriva. Ona mi vse pomeni. Pogrešam jo zelo močno,« piše v enem od sms sporočil. Ali pa: »Vsi jo pogrešamo. Čakam tisti trenutek, ko jo bom lahko spet objel.« In: »Ko sem jo spoznal, sem ji obljubil večno ljubezen. Prosim, naj mi oprosti. Ona ve, da sem jo imel zelo rad.« Tudi poklical me je, a se nisem oglasila, dodaja Kuzmanova, saj se boji, da bi ji lahko očitali, da krši ukrep prepovedi približevanja.»Pokličem in vprašam, kaj je novega, saj to ni nič slabega,« na očitke o nadziranju odgovarja Boris. Dvakrat me je udarila, bojim se tudi za otroka, saj je, ko je bila jezna, vso posodo iz kuhinjskih elementov pometala, poleg tega se je v preteklosti samopoškodovala, pravi naprej, v isti sapi pa dodaja, da jo ima neizmerno rad. »Če ne bi imela prepovedi, bi jo poklical in rekel, Špela, jaz te imam rad do nebes in nazaj. Vsako sekundo mislim nanjo, hudo mi je.«