Otroške pornografije več, slovenske žrtve vse mlajše

Center za varnejši internet Slovenije oziroma prijavna točka Spletno oko, ki slovenskim uporabnikom interneta od leta 2007 omogoča anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na svetovnem spletu, je objavila poročilo za leto 2019.

Podatki niso razveseljujoči. Spletno oko je lani prejelo 521 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri čemer je v 305 primerih ocenilo, da gre dejansko za takšne posnetke, in v skladu s tem obveščalo organe pregona in prijavne točke v tujini. Potem ko je Spletno oko leta 2017 dobilo najmanj prijav doslej (97), je njihovo število predlani zraslo na 305, lani pa na omenjenih 521, pri čemer je na policijo posredovalo največ vsebin v 13 letih delovanja. A nobenemu lanskemu primeru še ni sledila kazenska ovadba. Največ prijav, in sicer 1127, so prejeli leta 2012, in jih pristojnim oblastem posredovali 271.

Žrtve čedalje mlajše

Center za varnejši internet, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, v poročilu za leto 2019 ugotavlja, da so posnetki najpogosteje (v 37 odstotkih) prikazovali žrtve, stare od sedem do deset let, kar pomeni, da so v povprečju mlajše kot leta 2018, ko je bila njihova najpogostejša starost od 11 do 15 let. Še vedno se povečuje tudi delež posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari do šest let; takšnih je kar 20 odstotkov, kar je precejšen skok od leta 2016, ko jih je bilo le pet odstotkov. Na posnetkih spolnih zlorab že več let kot žrtve prevladujejo deklice (78 odstotkov). Delež posnetkov, na katerih so večinoma dečki, je bil v zadnjih letih zelo majhen, lani pa je narasel za kar 12 odstotnih točk (s treh odstotkov na 15); na drugih posnetkih so otroci obeh spolov.

Sovražni govor

Spletno oko sprejema tudi prijave sovražnega govora. A najprej poglejmo, kaj sploh je sovražni govor, saj izraz v zadnjem času vse preveč politikov prerado in preohlapno uporablja pri obračunavanju z drugače mislečimi. Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) definira sovražni govor kot zagovarjanje, promocijo ali spodbujanje zaničevanja, sovraštva ali poniževanja osebe oziroma skupine, vključno z nadlegovanjem, žaljenjem, negativnim stereotipiziranjem, stigmatizacijo ali grožnjo osebi ali skupini, na podlagi osebnih okoliščin ali statusa.

Prijavna točka je lani od 773 prejetih prijav sovražnega govora klasificirala 90 primerov kot domnevno nezakonite in jih v skladu s tem posredovala policiji. Vsebinsko so prevladovali primeri sovražnega govora, usmerjenega proti prebežnikom in pripadnikom islamske veroizpovedi. Pri Spletnem očesu opažajo, da od leta 2017 rahlo narašča število prejetih prijav sovražnega govora, v letu 2019 pa izstopa občuten poskok primerov s prepoznanimi elementi kaznivega dejanja (na 90 s predlanskih 35), k čemur so prispevali večinoma primeri na družabnih omrežjih. Od teh je 21 sledila kazenska ovadba.

Posvet o e-zlorabah

V organizaciji prijavne točke Spletno oko, uprave kriminalistične policije in združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije je letos potekal že 10. posvet o e-zlorabah otrok. Namenjen je bil vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko spolnih zlorab otrok, v prvi vrsti organom pregona, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam. Cilj posveta, ki je prvič potekal virtualno, je poglobiti znanje o problematiki zlorab otrok na internetu, da bi lahko te primere v praksi učinkoviteje obravnavali.