Ovco prodali za 8300 evrov
Belokranjci so v Innsbrucku predstavili svojo pramenko in predelavo ovčje volne. Zlahka so prodali vse izdelke.
Odpri galerijo
Tirolska zveza ovčarjev je v znanem zimskošportnem središču Innsbruck v Avstriji pripravila že 7. Bergschaf Interalpin. Na eni največjih ovčarskih prireditev v Evropi lokalni rejci predstavijo svojo gorsko ovco, avtohtono pasmo bergcshaf, ki je med največjimi alpskimi pasmami ovc.
Na ogled so bile tudi nekatere druge pasme, denimo steinschaf (v prevodu kamnita ovca), prav tako iz skupine alpskih ovac, kamor spada tudi naša bovška. Rejci iz Švice so pripeljali svojo atraktivno valizersko črnonoso ovco, ki s črnim nosom vselej razveseljuje otroke, njena podoba se zato pogosto pojavlja v risankah.
V ocenjevalnem ringu se jih je sprehodilo več kot sto, najbolje ocenjene so zvečer prodali na licitaciji. Vse neprodane pa so morale zapustiti prizorišče še isto noč, ker so zjutraj na razstavo pripeljali novo stotnijo.
Organizator je povabil tudi Javni zavod Krajinski park Kolpa, ki edini na institucionalni ravni v Sloveniji promovira ovčerejo in ovčarsko kulturo in poskuša ohraniti slovenske avtohtone pasme; belokranjsko pramenko, solčavko, istrsko pramenko in bovško ovco.
Kot so nam povedali v zavodu, so jih v Innsbruck povabili zlasti zaradi predelave ovčje volne in promocije volnenih oblačil. Kot nam je pojasnila Tončka Jankovič: »Na sejem smo se dobro pripravili in na stojnici predstavili volno v vseh oblikah, od surove do mikanke in preje. Prikazali smo polstenje in obiskovalcem ponudili na otip ovčje krzno.«
Svetovna volnena industrija se je desetletja ukvarjala, kako ublažiti tisti značilni, včasih kar malce ostri občutek naravnega ovčjega krzna, ki ga nismo več vajeni. To so dosegli s selekcijo in obdelavo. No, tokrat so bili obiskovalci navdušeni nad popolnoma naravnim krznom belokranjske pramenke z značilnimi dolgimi kodri. Danes so seveda volnene obleke mehke, prijetne na otip in spet v modi.
Jankovičeva je poudarila, da so sodelavke zavoda, ki izdelujejo izdelke iz volne, na sejmu zlahka prodale vse svoje izdelke.
Innsbruck je sicer »komaj« peto največje mesto Avstrije, a po svoji razvitosti in gospodarski uspešnosti ter tehnološki razvitosti eno prvih v srednji Evropi. Kupna moč v Innsbrucku je za naše razmere naravnost strahovita, imajo pa komaj štiriodstotno brezposelnost.
Ovce so na večerni prodaji kot za šalo dosegale cene, višje od 2000 evrov, za najdražjo pa so odšteli za nas nepojmljivih 8300 evrov.
Sliši se veliko, a nekateri so bili celo razočarani, saj je bil na predhodni – 6. Bergschaf Interalpin razstavi oven prodan za okroglih 23 tisočakov.
Medtem ko je slovenska ovčereja v rahli stagnaciji, avstrijska dosega dobre rezultate. Potrošnja ovčjega mesa se je izjemno povečala, odkupne cene so dobre in reja je v porastu. V Avstriji redijo 450.000 ovc in 100.000 koz. Povprečna odkupna cena ovčjih trupov presega 6,5 evra za kilogram, maloprodajna pa več kot 9 evrov. Ovčje mleko odkupujejo po 1,2 evra za kilogram, to je precej manj kot liter! In večino ga prodajo kot konzumno mleko. Kmetje redijo okoli 25 pasem.
Zadnji veliki mednarodni ovčarski dogodek je bila največja slovenska in edina mednarodna razstava ovc v Sloveniji – Logarska dolina 2007.
Na ogled so bile tudi nekatere druge pasme, denimo steinschaf (v prevodu kamnita ovca), prav tako iz skupine alpskih ovac, kamor spada tudi naša bovška. Rejci iz Švice so pripeljali svojo atraktivno valizersko črnonoso ovco, ki s črnim nosom vselej razveseljuje otroke, njena podoba se zato pogosto pojavlja v risankah.
V ocenjevalnem ringu se jih je sprehodilo več kot sto, najbolje ocenjene so zvečer prodali na licitaciji. Vse neprodane pa so morale zapustiti prizorišče še isto noč, ker so zjutraj na razstavo pripeljali novo stotnijo.
Organizator je povabil tudi Javni zavod Krajinski park Kolpa, ki edini na institucionalni ravni v Sloveniji promovira ovčerejo in ovčarsko kulturo in poskuša ohraniti slovenske avtohtone pasme; belokranjsko pramenko, solčavko, istrsko pramenko in bovško ovco.
Kot so nam povedali v zavodu, so jih v Innsbruck povabili zlasti zaradi predelave ovčje volne in promocije volnenih oblačil. Kot nam je pojasnila Tončka Jankovič: »Na sejem smo se dobro pripravili in na stojnici predstavili volno v vseh oblikah, od surove do mikanke in preje. Prikazali smo polstenje in obiskovalcem ponudili na otip ovčje krzno.«
Svetovna volnena industrija se je desetletja ukvarjala, kako ublažiti tisti značilni, včasih kar malce ostri občutek naravnega ovčjega krzna, ki ga nismo več vajeni. To so dosegli s selekcijo in obdelavo. No, tokrat so bili obiskovalci navdušeni nad popolnoma naravnim krznom belokranjske pramenke z značilnimi dolgimi kodri. Danes so seveda volnene obleke mehke, prijetne na otip in spet v modi.
Jankovičeva je poudarila, da so sodelavke zavoda, ki izdelujejo izdelke iz volne, na sejmu zlahka prodale vse svoje izdelke.
Innsbruck je sicer »komaj« peto največje mesto Avstrije, a po svoji razvitosti in gospodarski uspešnosti ter tehnološki razvitosti eno prvih v srednji Evropi. Kupna moč v Innsbrucku je za naše razmere naravnost strahovita, imajo pa komaj štiriodstotno brezposelnost.
Ovce so na večerni prodaji kot za šalo dosegale cene, višje od 2000 evrov, za najdražjo pa so odšteli za nas nepojmljivih 8300 evrov.
25 pasem ovac redijo naši severni sosedje.
Sliši se veliko, a nekateri so bili celo razočarani, saj je bil na predhodni – 6. Bergschaf Interalpin razstavi oven prodan za okroglih 23 tisočakov.
Medtem ko je slovenska ovčereja v rahli stagnaciji, avstrijska dosega dobre rezultate. Potrošnja ovčjega mesa se je izjemno povečala, odkupne cene so dobre in reja je v porastu. V Avstriji redijo 450.000 ovc in 100.000 koz. Povprečna odkupna cena ovčjih trupov presega 6,5 evra za kilogram, maloprodajna pa več kot 9 evrov. Ovčje mleko odkupujejo po 1,2 evra za kilogram, to je precej manj kot liter! In večino ga prodajo kot konzumno mleko. Kmetje redijo okoli 25 pasem.
Zadnji veliki mednarodni ovčarski dogodek je bila največja slovenska in edina mednarodna razstava ovc v Sloveniji – Logarska dolina 2007.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Čas obdarovanja