KUBOMEDUZE

Ožge tako močno, da kožo opeče (FOTO)

V Tržaškem zalivu so jih spet opazili večjo skupino. Po Evropi bi se lahko kmalu začele širiti invazivne mravlje.
Fotografija: Kubomeduze so opazili v Tržaškem morju. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Kubomeduze so opazili v Tržaškem morju. FOTO: Getty Images

Če ste v teh dneh nekje ob obali Tržaškega zaliva, potem v primeru, da se boste na hitro osvežili s skokom v morje, ni odveč opozoriti na možnost srečanja s skupinami kubomeduz (Carybdea marsupialis). Te, ki izvirajo iz Atlantika, so namreč vse pogostejše v Sredozemlju.

Nočno kopanje ob gradu Miramar odsvetujejo. FOTO: Emmeci74/Getty Images
Nočno kopanje ob gradu Miramar odsvetujejo. FOTO: Emmeci74/Getty Images

Pred dnevi so jih, kot je poročal tržaški dnevnik Il Piccolo, opazili na območju med Križem in Devinom. Po navedbah italijanske agencije za okolje Arpa tudi v Lignanu. Pri Križu naj bi blizu obale opazili skupino kakih 20 ožigalkarjev. O posameznih primerkih so, prav tako v Tržaškem zalivu, sicer že poročali septembra pred tremi leti.

Takrat so biologi kopalcem svetovali, naj ne paničarijo, a da naj se jim, če jih opazijo, raje ne približujejo. Ta vrsta meduz ima namreč klobuk v obliki kocke s stranico okoli štiri centimetre in štiri ožigalke, ki so lahko tudi do desetkrat daljše od telesa. So manj nevarne od pogosto smrtonosnih tropskih vrst, njihov strup pa je občutljiv za toploto. Ožig teh meduz povzroči lažje opekline, ki pa lahko ostanejo več tednov.

Ožig mesečinke lahko še hujši

Za kubomeduze je tudi značilno, da so najbolj aktivne ob večerih in ponoči, saj jih privlači predvsem svetloba luči. Zato so na območju blizu gradu Miramare pri Trstu ljudem že odsvetovali nočno kopanje.

Rdeče ognjene mravlje FOTO: Mathisa_s/Getty Images
Rdeče ognjene mravlje FOTO: Mathisa_s/Getty Images

Morska osa FOTO: Duangkamon Panyapatiphan/Getty Images
Morska osa FOTO: Duangkamon Panyapatiphan/Getty Images

Dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je pojasnila, da s terena še nimajo poročil, da bi takšne meduze opazili tudi v slovenskem morju. Kot tudi, da so o prvih opažanjih teh meduz v Tržaškem zalivu poročali že v 90. letih prejšnjega stoletja. V primerjavi z drugimi meduzami, ki trenutno živijo v Jadranu, pa da, kar se tiče ožiga, naj ta vrsta meduze tudi ne bi preveč izstopala. Tako naj bi bil celo ožig meduze mesečinke (Pelagia noctiluca), ki je med najpogostejšimi vrstami klobučnjaških meduz v slovenskem morju, hujši od kubomeduze.

Kubomeduze, znane tudi kot škatlaste meduze, so sicer razred morskih ožigalkarjev, podobnih klobučnjakom, v katerega uvrščamo nekaj deset danes znanih vrst, ki živijo v toplih poltropskih in tropskih morjih. Njena medijsko najbolj znana sorodnica je morska osa (Chironex fleckeri), ki naj bi bila najbolj strupeni ožigalkar na svetu. Februarja lani je denimo odmevala novica o tem, kako je v avstralskem zalivu Eimeo Beach svoje dolge prosojne lovke ovila okoli udov 14-letnega fanta. Zanj pa da nato kljub takojšnji pomoči ni bilo več rešitve. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije