VREMENSKA NAPOVED
Padavine se bodo verjetno razširile nad vso Slovenijo
V novi teden bomo najverjetneje vstopili z dežniki.
Odpri galerijo
Marelice so v polnem cvetenju. FOTO: Guliver/Getty Images
Toplo vreme je odprlo cvetove ive, ki kot puhaste kepice čepijo na golih vejah. Iva je splošno razširjena v Sloveniji, kjer je med najpogostejšimi vrstami vrb. Med vrbami, ki uspevajo v Sloveniji, iva (Salix caprea) cveti prva. Faza je zelo značilna in označuje čas, ko se zaključuje predpomlad oziroma se začenja zgodnja pomlad in nastopi čas setve jarih žit. Skoraj vedno se med prvimi razraste na gozdnih robovih, ob cestah, vodah, od nižin do roba gozdne meje. Pogosto je grmaste razrasti, oblikuje pa lahko tudi drevesno krošnjo. Iva je dvodomna rastlina; to pomeni, da razlikujemo moške rastline s samo moškimi in ženske rastline s samo ženskimi cvetovi. Cvetenje moških rastlin je bolj vpadljivo od cvetenja ženskih. Če je dovolj toplo, se izpod krovnih lusk izvijejo svileno sivkaste dlakaste mačice. Mačice kot tip socvetja so seveda značilne za vse vrbe, a so zaradi estetskega srebrnega videza in nabiranja za šopke najbolj znane mačice ive. Zaradi te lastnosti ljudje ivo pogosto imenujejo kar mačice. V normalnih vremenskih razmerah mačice prašijo relativno dolgo. Iva v večjem delu Slovenije običajno zacveti sredi marca, na Primorskem že v drugi polovici februarja. Letos je v večjem delu Slovenije začela cveteti že konec februarja, večinoma pa v prvih dneh marca, pojav je bil dokaj sočasen po večjem delu Slovenije in 10 dni prej kot v povprečju. Zdaj že prehaja v fazo polnega cvetenja. Ob cvetenju se belo srebrne dlačice razprejo, med njimi pa se pojavijo rumeni prašni cvetovi. Je medonosna vrsta vrbe, čebele na njih nabirajo cvetni prah, medičino in nektar. Od skupaj 23 vrst vrb, kolikor jih avtohtono raste pri nas, sta za čebelarstvo najpomembnejši iva in bela vrba, seveda pa čebele redno obiskujejo tudi druge vrste.
V rumeno odeta sta tačas tudi dren in forzicija. Zgodaj spomladi zacveti dren s socvetji drobnih rumenih cvetov. Cvetoče vejice so ponekod v Sloveniji sestavni del butaric, a jih letos vanje ne bomo vezali, saj so dreni zacveteli zelo zgodaj. Dren je znan po dolgoživosti, latinsko ime Cornus mas pomeni rog, kar pomeni, da je les trden. Drenovi plodovi so bili nekdaj cenjeni kot dodatek v prehrani in ljudskem zdravilstvu. Zdrav kot dren pogosto slišimo od starejših ljudi.
V večjem delu Slovenije so se tla že ogrela na od 8 do 10 °C. V polnem teku so dela na vrtovih, prve vrtnine so že v tleh, a v tem času nujno potrebujejo zaščito, saj so ohladitve še zelo verjetne. Kot pravi ena od ljudskih modrosti – če je na štirideset mučencev (10. 3.) lepo, bo še štirideset dni tako. Vremenska slika sicer ne kaže tako, vendar bo vreme v prihodnjih tednih primerno za štihanje, kjer je potrebno, za gnojenje. Tla pa so že toliko topla, da bomo lahko že posejali oziroma posadili prvo zelenjavo.
Napoved
Popoldne bo več spremenljive oblačnosti, nastane lahko kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od –5 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 8 do 13 °C.
Popoldne bo več spremenljive oblačnosti, nastane lahko kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od –5 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 8 do 13 °C.
Obeti
V noči na petek bodo predvsem v severnih krajih prehodno rahle padavine. V petek in soboto bo sončno, zapihal bo jugozahodni veter. V nedeljo in ponedeljek se bodo na zahodu pojavljale padavine, ki se bodo v torek verjetno razširile nad vso Slovenijo.V rumeno odeta sta tačas tudi dren in forzicija. Zgodaj spomladi zacveti dren s socvetji drobnih rumenih cvetov. Cvetoče vejice so ponekod v Sloveniji sestavni del butaric, a jih letos vanje ne bomo vezali, saj so dreni zacveteli zelo zgodaj. Dren je znan po dolgoživosti, latinsko ime Cornus mas pomeni rog, kar pomeni, da je les trden. Drenovi plodovi so bili nekdaj cenjeni kot dodatek v prehrani in ljudskem zdravilstvu. Zdrav kot dren pogosto slišimo od starejših ljudi.
Gregorjev hlad in dež
Na gregorjevo se je ohladilo, mnogi so spuščali ladjice z lučkami po rekah in potokih v dežju in hladu. Meja sneženja se je približala nižinam. Padavine so sicer dobrodošle, saj je bila Slovenija v zadnjem mesecu v večinoma suha. Od začetka februarja je v večjem delu Slovenije padlo le med 20 in 30 mm. Dež je v preteklih dneh le za kratek čas namočil suha tla, skromne padavine so le navlažile površinski sloj tal. Ker je bilo v preteklih dneh še vedno pretoplo za ta čas, je vlaga hitro izhlapela in sušne razmere se večinoma niso prekinile. Padavine v nadaljevanju tedna bodo namočile površinski sloj tal. Dež bo ozelenil travnike in suho podrast v gozdu.Po Gregorju (12. 3.) od vsakega vetra sneg kopni.
Odprte marelice
Primorska se že bohoti s cvetovi marelic in zgodnjih koščičarjev. Marelice so v polnem cvetenju, a to nas hkrati skrbi. Upajmo, da bo ohladitev nekoliko upočasnila razvoj sadnega drevja tudi drugod po Sloveniji, kjer prav tako že nabrekajo brsti sadnega drevja in se odpirajo prvi cvetovi. V fenološki fazi začetka cvetenja breskev in nektarin je v primeru padavin treba opraviti prvo škropljenje proti cvetni moniliji.V večjem delu Slovenije so se tla že ogrela na od 8 do 10 °C. V polnem teku so dela na vrtovih, prve vrtnine so že v tleh, a v tem času nujno potrebujejo zaščito, saj so ohladitve še zelo verjetne. Kot pravi ena od ljudskih modrosti – če je na štirideset mučencev (10. 3.) lepo, bo še štirideset dni tako. Vremenska slika sicer ne kaže tako, vendar bo vreme v prihodnjih tednih primerno za štihanje, kjer je potrebno, za gnojenje. Tla pa so že toliko topla, da bomo lahko že posejali oziroma posadili prvo zelenjavo.
Dež bo ozelenil travnike in suho podrast v gozdu.
