Pahor, Cerar, Tonin na dopustu. Kdo vodi državo?

LJUBLJANA – Zgodi se lahko, da Slovenija v nekem trenutku vsaj začasno ostane brez političnega vrha. Torej da so zaradi bodisi službene poti bodisi dopusta v državi hkrati nedosegljivi predsednik države, predsednik vlade in predsednik državnega zbora (DZ).

Pred dnevi se je podoben primer zgodil na Hrvaškem: predsednica republike je bila službeno v Bruslju, predsednik vlade pa zasebno na nogometnem prvenstvu v Rusiji. To nam je dalo misliti, da kaj takega lahko doleti tudi nas.

Doslej smo se odsotnosti političnega vrha uspešno izognili, nam je potrdil predstojnik Katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Saša Zagorc. Približek temu smo imeli leta 2008, ko je nekdanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek umrl dva meseca po izteku predsedniškega mandata, a odločb o zadržanosti ni bilo treba uporabiti.

Slaba ustavna ureditev zadržanosti predsednika države

Po slovenski ustavi je za namestnika predsednika države predviden predsednik DZ (106. člen ustave), saj funkcije podpredsednika republike nimamo. Če je še ta zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov DZ.

Ustava sicer upravičuje opravljanje dveh funkcij hkrati, torej da predsednik DZ ali njegov namestnik hkrati opravljata naloge predsednika države, a se po Zagorčevem mnenju spuščamo na drugi strani v pravnopolitična tveganja in trčimo v dilemo, kolikšen je obseg nalog nezdružljivih funkcij za predsednika državnega zbora v času nadomeščanja. Zagorc je tako prepričan, da ustavna ureditev nezdružljivosti funkcije predsednika republike to vprašanje ureja dokaj slabo.

Zanimiva rešitev iz ZDA

Če v Združenih državah Amerike (ZDA) vsi, ki bi morali naslediti nekoga, izginejo, denimo, če umrejo predsednik, podpredsednik in še vsi republikanci, poznajo institut, ki mu rečejo designated survivor. Do pred nedavnim je bila državna skrivnost, kdo je ta oseba in so jo vsakič znova trenirali. Tako je ta oseba v primerih, ko je politični vrh na enem dogodku (denimo inavguracija predsednika), na drugi skrivni lokaciji. S tem je zagotovljeno kontinuirano vladanje, instituta pa so domislili ob začetku hladne vojne. Pri nas tega instituta nimamo, pojasni Zagorc, Američane pa naj bi k tej uvedbi napeljala zlasti smrt Johna F. Kennedyja in povečano tveganje v času hladne vojne.