VROČI BALKAN
Pahor razkril, kaj sta o Balkanu govorila z Janšo (VIDEO)
Slovenski predsednik odločno nasprotuje spreminjanju meja na Balkanu: »Tudi če bi se začelo mirno, se tako ne bi končalo.«
Odpri galerijo
Zadnje dni je pravi vihar na Balkanu sprožil domnevni non-paper (nedokument) slovenskega premierja Janeza Janše o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. Ta med drugim predvideva razdružitev BiH, Slovenija pa se je dva meseca in pol pred predsedovanjem Svetu EU znašla v središču viharja, ki grozi, da bo razplamtel nacionalna čustva v nikoli povsem ugaslem balkanskem vročem loncu. Na dogajanje se je odzval predsednik države Borut Pahor, ki si predvsem prek procesa Brdo-Brioni prizadeva za reševanje napetosti na Zahodnem Balkanu.
Pahor, ki je v začetku marca v Sarajevu s člani predsedstva BiH – Miloradom Dodikom, Željkom Komšićem in Šefikom Džaferovićem – govoril tudi o približevanju BiH EU, je na novinarski konferenci poudaril, da:
Spomnil je, da je v sobranju v Skopju lani navedel svojo oceno, »če ne bo širitve EU ali pa bo močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad bivše Jugoslavije še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti, brez konfliktov. Večkrat sem dejal, da je širitev EU na Zahodni Balkan politično vprašanje.«
»Nekateri so v zadnjih dneh rekli, da ne gre drezati v osje gnezdo. Zahodni Balkan je politično, narodnostno v vseh pogledih zapleten, a tam živijo čudoviti ljudje, ki jih mi poznamo, ki hrepenijo po blaginji in varnosti. Misli, da je prav, da Slovenci prispevajo svoj delež. To zahteva pobudo, modrost. Veliko smo prispevali, da so se na vrhu držav začeli sestajati voditelji, ki prej med seboj niso niti govorili.«
Pahor je zatrdil, da z domnevnim slovenskim nedokumentom ni bil seznanjen, tudi danes ni. Z Janšo »se o tem po mojem sarajevskem srečanju nisva pogovarjala, sva pa že pred časom menila, da se moramo v luči predsedovanja temeljito pogovoriti, kaj lahko ponudimo med predsedovanjem glede Zahodnega Balkana.« Dodal je, da bi bilo koristno, če bi Janša jasno povedal svoje mnenje o morebitnem spreminjanju meja.
Pahor: širitev je politično vprašanje
Pahor, ki je v začetku marca v Sarajevu s člani predsedstva BiH – Miloradom Dodikom, Željkom Komšićem in Šefikom Džaferovićem – govoril tudi o približevanju BiH EU, je na novinarski konferenci poudaril, da:
- podpira širitev EU na države Zahodnega Balkana;
- je širitev geopolitično vprašanje prve kategorije;
- zagovarja tezo, da bi bilo najbolje, če bi se EU odločil, da v razumno kratkem času vključi vse države Zahodnega Balkana in temu prilagodi strategijo širitve;
- širitev na države Zahodnega Balkana vse bolj postaja vprašanje časa in ne le politično vprašanje. Počasnost širitve ohlaja zaupanje v evropsko perspektivo, zaradi česar narašča nacionalizem in je vse bolj angažiran vpliv tretjih držav.
- Hitrejša širitev bi zmanjšala pomen naivnih in nevarnih zamisli o spreminjanju meja, ki se po njegovem mnenju ne morejo uresničiti po mirni poti: »Zavračam vse zamisli o spreminjanju mej.«
- Hitrejši proces bi okrepil načelo ozemeljske celovitosti držav in bistveno okrepil stabilnost ter varnost regije in celotne Evrope.
Spomnil je, da je v sobranju v Skopju lani navedel svojo oceno, »če ne bo širitve EU ali pa bo močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad bivše Jugoslavije še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti, brez konfliktov. Večkrat sem dejal, da je širitev EU na Zahodni Balkan politično vprašanje.«
»Nekateri so v zadnjih dneh rekli, da ne gre drezati v osje gnezdo. Zahodni Balkan je politično, narodnostno v vseh pogledih zapleten, a tam živijo čudoviti ljudje, ki jih mi poznamo, ki hrepenijo po blaginji in varnosti. Misli, da je prav, da Slovenci prispevajo svoj delež. To zahteva pobudo, modrost. Veliko smo prispevali, da so se na vrhu držav začeli sestajati voditelji, ki prej med seboj niso niti govorili.«
Pahor je zatrdil, da z domnevnim slovenskim nedokumentom ni bil seznanjen, tudi danes ni. Z Janšo »se o tem po mojem sarajevskem srečanju nisva pogovarjala, sva pa že pred časom menila, da se moramo v luči predsedovanja temeljito pogovoriti, kaj lahko ponudimo med predsedovanjem glede Zahodnega Balkana.« Dodal je, da bi bilo koristno, če bi Janša jasno povedal svoje mnenje o morebitnem spreminjanju meja.
Nedokument(a) o Zahodnem BalkanuPoleg domnevnega slovenskega nedokumenta o Zahodnem Balkanu obstaja še eden, ki ga je pripravila Hrvaška, sopodpisalo pa ga je še pet držav – Slovenija, Madžarska, Bolgarija, Grčija in Ciper. O tem nedokumentu so zunanji ministri EU razpravljali marca na zasedanju v Bruslju, je potrdil slovenski zunanji minister Anže Logar in pojasnil, da so se v njem zavzeli, da bi BiH pridobila status kandidatke za članstvo v EU, takoj ko bo izpolnila vse pogoje za to.