Pahor: Slovenija ne potrebuje plebiscitarne enotnosti, ampak sodelovanje
Kot je dodal, vidimo porast politike, ki deli.
Odpri galerijo
Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je na osrednji državni proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti dejal predsednik republike Borut Pahor. Takšne enotnosti po njegovih besedah Slovenija danes ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja.
Pahor je na današnji državni proslavi v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma spomnil na enotnost ob plebiscitu za samostojno državo, ki so ji po njegovih besedah botrovale štiri 'magične prvine': jasna vizija samostojne države, odločno voditeljstvo, iskren dialog in tvorno sodelovanje.
Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je poudaril Pahor in dodal, da bi bil razvoj zgodovinskih dogodkov drugačen, če bi namesto polne enotnosti na plebiscitu odločitev za ustanovitev lastne države zmagala le za las. A se Pahor ob tem, kot je dejal, nikakor ne zavzema, da bi k enotnosti stremeli vsak dan in za vsako politično vprašanje. To je bilo in ostaja vodilo t. i. konsenzualne politike, ki se je po njegovih besedah v zadnjem času znašla v resni krizi. Kot je dodal, vidimo porast politike, ki deli.
Slovenija je po Pahorjevih besedah skoraj tri desetletja v položaju, ko enotnosti kot ob plebiscitu ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja. »Premalo je iskrenega dialoga, da se sliši drugega in premalo sodelovanja za oblikovanje skupnih ciljev in poti do njih. Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora. Preveč je zavračanja sodelovanja.«
Pahor je na današnji državni proslavi v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma spomnil na enotnost ob plebiscitu za samostojno državo, ki so ji po njegovih besedah botrovale štiri 'magične prvine': jasna vizija samostojne države, odločno voditeljstvo, iskren dialog in tvorno sodelovanje.
Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je poudaril Pahor in dodal, da bi bil razvoj zgodovinskih dogodkov drugačen, če bi namesto polne enotnosti na plebiscitu odločitev za ustanovitev lastne države zmagala le za las. A se Pahor ob tem, kot je dejal, nikakor ne zavzema, da bi k enotnosti stremeli vsak dan in za vsako politično vprašanje. To je bilo in ostaja vodilo t. i. konsenzualne politike, ki se je po njegovih besedah v zadnjem času znašla v resni krizi. Kot je dodal, vidimo porast politike, ki deli.
Slovenija je po Pahorjevih besedah skoraj tri desetletja v položaju, ko enotnosti kot ob plebiscitu ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja. »Premalo je iskrenega dialoga, da se sliši drugega in premalo sodelovanja za oblikovanje skupnih ciljev in poti do njih. Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora. Preveč je zavračanja sodelovanja.«