Pahor: »To je najslabše, kar se je Pirc Musarjevi lahko zgodilo!« Okrcal tudi šefico DZ
Ponedeljkov nagovor predsednice republike Nataše Pirc Musar v DZ je minil brez prisotnosti vlade in SDS, kar je »najslabše, kar se ji lahko zgodi«, ocenjuje njen predhodnik Borut Pahor. Če ne bo presegla nezaupanja s premierjem in vodji poslanskih skupin, bo to težava zlasti pri imenovanjih, kjer lahko pride do institucionalnega deficita, meni.
»Nič slabega ali kritičnega ne moremo reči o tem, kar je povedala, ampak dejstvo, da je govorila v prazni dvorani, kjer ni bilo vlade in opozicije, je z vidika njenega položaja v bistvu najslabše, kar se ji lahko zgodi. Predsednik republike mora paziti, vsaj praviloma se mu mora to posrečiti, če želi izvrševati svoj položaj, da na nek način predstavlja vse,« je ponedeljkov nagovor svoje naslednice ocenil bivši predsednik republike Pahor v oddaji Ob 8h na Radiu Slovenija.
To, da SDS in vlade »evidentno protestno ni bilo zraven, pa ruši avtoriteto predsednika, ki je tukaj zato, da nekako povezuje politično in državljansko narodno skupnost. Tukaj pa se je zazdelo, da so ji dali pomembni akterji vedeti, da ji to ne uspeva,« je navedel.
Glede nespoštovanja institucij je sicer dejal, da je odgovornost za krepitev njihove avtoritete deljena mednje, da dajejo povod za njihovo spoštovanje, in druge, ki so jih dolžni spoštovati. »V tej vzajemnosti odgovornosti za avtoriteto institucij je moč demokracije. Ta hip ne moremo reči, da smo v najboljši kondiciji,« je ocenil.
Ko gre za vprašanje imenovanj na ključne funkcije, kjer ima predsednik republike predlagalno vlogo, je Pahor dejal, da je politika pač umetnost možnega. »Predsednik seveda lahko vztraja pri svojih odločitvah, vendar če za to nima podpore v parlamentu, se mu lahko zgodi, da ne bo izvoljen kandidat za neko funkcijo, potem kandidat za drugo funkcijo in sčasoma se mu lahko dogaja, da bomo prišli v situacijo, ki ji rečemo institucionalni deficit. Funkcije, ki bi morale biti zasedene, voditeljski položaji institucij bodo ostali prazni,« je napovedal.
»Ni bilo naključno, da sem imel sam posvetovanja z vodji poslanskih skupin tako javno,« je ob tem dodal. Če kandidat ne dobi večine v DZ, mora biti razumljeno, zakaj se je to zgodilo. Če pride do vtisa, da so v ozadju spori in izkazovanje moči, »potem na koncu izgubljajo vsi, predsednica republike, predsednik vlade, pa tudi seveda DZ, saj bodo na koncu vsi morali razlagati, zakaj voditelji ali pa voditeljice institucij niso izvoljeni«.
V prihodnjem letu bo na predsednici in DZ, da imenujejo novega varuha človekovih pravic, za njegovo izvolitev je potrebna dvotretjinska večina. »Želim si, da bi predsednici uspelo, da bi nekako razumela, da ima seveda pravico, da predlaga tistega, ki želi, ampak če za to ne bo imela posluha v državnem zboru, ta kandidat ne bo izvoljen, in tukaj je dolžna iti v neke kompromise. Seveda bo tako kot jaz grajana (...), ampak ji ne preostane drugega, ker je tak ustavnopravni sistem,« je Pahor spomnil na svoja ravnanja ob imenovanjih.
Okrcal je tudi predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in ocenil, da se ji pozna, da je vstopila v parlament brez izkušenj. »Parlament ni samo poslovnik, predvsem so tudi običaji, tradicije, neke uzance, ki jih je dobro poznati,« je dejal. Predsednik DZ ne vodi zgolj koalicijskih poslancev, medtem ko je Klakočar Zupančičeva »razumela svojo vlogo predvsem v tem, da poskuša na nek način spraviti stvari skozi parlament tako, da bo bolj ali manj to prav vladi,« meni.
»Mislim, da lahko opazujemo, da prihaja do sumov neke sistematične zlorabe poslovnika, in to v pristranske namene, in to za položaj predsednika (...) ni najboljša popotnica,« je bil oster Pahor, tudi sam nekdanji predsednik DZ.
Tudi pri vodenju zunanje politike vidi pomanjkanje izkušenj pri vseh treh voditeljih, torej predsedniku vlade in predsednicah republike in DZ. »Ne smete vedno gledati samo to, kaj ste dolžni storiti v politiki, ampak tudi, kaj je pametno storiti za to, da neki problem rešite,« je opozoril.
