LJUBLJANA – Na slovenskem političnem parketu odmeva dogajanje na včerajšnji parlamentarni preiskovalni komisiji, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM med letoma 2008 in 2011, ko je vlado vodil Borut Pahor, ministrstvo za finance pa Franci Križanič. Člani preiskovalne komisije so včeraj zaslišali Pahorjevega svetovalca za nacionalno varnost Darka Lubija in takratno vodjo kabineta Simono Dimic, a o dogajanju nista veliko povedala. Popoldne pa sta v dvorano državnega zbora sedla tudi Pahor in Križanič.
Branje preložil na svetovalce
Pahor je preiskovalno komisijo, ki jo zanima, kako je lahko iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v času, ko za Iran veljale mednarodne sankcije, s transakcijami denarja prek NLB opral za približno milijardo dolarjev, presenetil s svojo izjavo, da ne bere obveščevalnih poročil. Sova je namreč novembra 2010 na sedem različnih naslovov, tudi na Pahorjevega, posredovala poročilo o dogajanju. Predsednik države je dejal, da poročil ne bere zato, ker niso vsa enako pomembna. Temu so po njegovih besedah namenjeni svetovalci. »Predsednik vlade kot tudi države mora delo organizirati tako, da se lahko zanese na to, da sprejema prave in pomembne odločitve.« Pahor je domneval, da se z omenjenim ukvarja urad za preprečevanje denarja in vsi pristojni organi.
Spomin mu peša
Spomin okoli dogajanja v tistem času pa ne nagaja le Dimičevi in Lubiju. Slabo se dogajanja spominja tudi takratni finančni minister Križanič. Kot je dejal, je šlo za zadevo v pristojnosti urada za preprečevanje pranja denarja, v katerega delo se ni vmešaval. Ne spomni se niti, da bi do njega prišel kdo iz Sove in od njega terjal ukrepanje. Po njegovi oceni bi sicer moral ukrepati pravosodni sistem. Dejal je še: »Kako naj minister za finance reagira na nekaj, kar je v pristojnosti organov pregona.«
Hvala, ker berete Slovenske novice.
Berite Slovenske novice že za 1,99€ mesečno.
NAROČITE
Predstavitvene informacije
Komentarji:
