Papež Frančišek pozna celo imena ljubljanskih ulic

LJUBLJANA – O minulem skupnem obisku devetih slovenskih škofov v Rimu pri vatikanskih kongregacijah s sprejemom pri papežu Frančišku kot vrhuncem smo se pogovarjali z ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom.
Po zakoniku cerkvenega prava so škofje dolžni obiskati papeža na pet let. Temu, da je od zadnjega obiska članov Slovenske škofovske konference (v nadaljevanju SŠK) ad limina apostolorum – kot se mu reče po latinsko, saj vključuje maševanje na grobovih apostolov Petra in Pavla – minilo že deset let, so botrovale menjave papeža in škofov in nadškofov v Cerkvi na Slovenskem.

Obiskali vse prefekte

Škofje so se srečali s prefekti (ministri) vseh kongregacij (pravijo jim tudi dikasteriji, kar je isto). Obiskali so še državnega tajnika Pietra Parolina, kar je še posebno pomembno, ker je Frančiškova desna roka. Na glavne obiske je hodilo skupaj vseh devet škofov, na druge pa po trije ali štirje. Le tako je bilo mogoče, da so v nekaj dneh obiskali prav vse kongregacije. Program so že prej pripravili v sodelovanju z apostolskim nuncijem v Sloveniji Juliuszom Januszem, tajnikom SŠK Tadejem Strehovcem ter vatikansko kongregacijo za škofe. Že lani je Sveti sedež prejel daljšo verzijo poročil o stanju v posameznih škofijah ter Cerkvi na Slovenskem, okoli novega leta še v skrajšani obliki. Prefekti s sodelavci so poslano gradivo podrobno proučili, tako da so se pogovori, kot je poudaril naš sogovornik, odvijali zelo konstruktivno in v prijateljskem ozračju.
O srečanju s Frančiškom v četrtek, 1. marca, pa je Jamnik povedal: »S svetim očetom smo maševali v kapeli doma sv. Marte. Sledil je skupen sprejem vseh nas hkrati v vatikanski palači. Še posebno prijetno nas je presenetil, da smo se z njim lahko pogovarjali celi dve uri, kar je zelo dolgo.«

Ko mu je nadškof Stanislav Zore kot predsednik SŠK želel predstaviti nekaj strani obsegajoče strnjeno poročilo o stanju v Cerkvi na Slovenskem, se je Frančišek zelo prijazno nasmehnil in rekel: »To sem že prebral in poznam. Želim, da se pogovarjamo o različnih področjih stanja Cerkve na Slovenskem pa tudi v globalnem svetu. In kot zanimivost, tajnika SŠK Tadeja Strehovca je prosil, da mu pomaga voditi ta pogovor!«

Internetno izkoreninjanje iz tradicije

Škofje so nato papežu predstavili posamezna področja, škof Jamnik mladinsko in študentsko pastoralo: »Med drugim sem tudi povedal, da imamo že prijavljene delegate za predsinodalno srečanje marca v Rimu, da se pospešeno pripravljamo na sinodo o mladih, ki bo jeseni, in na svetovno srečanje mladih v Panami prihodnje leto. Sveti oče je poudaril, da mlade nosi v svojem srcu, moli za mlade v Sloveniji in po svetu, ter se priporočil, naj mladi in drugi molijo zanj. Posebno je presenetil, ko je omenil knjigo Zygmunta Baumana o konceptu tekoče moderne, ki obravnava mladega človeka, ko je, izkoreninjen iz kulturne in verske tradicije, prepuščen strašnemu toku neprestanih sprememb, te pa določa predvsem internetna internacionalizacija. Papeževa navedba knjige se me je dotaknila tudi osebno, saj sem jo večkrat uporabil pri predavanjih na teološki fakulteti pa tudi na gostujočih predavanjih v Pekingu, Macau in Seulu.«

V nadaljevanju so se dotaknili tudi različnega položaja v Evropi in Ameriki na eni ter v azijskih in drugih deželah na drugi strani: »Pri prvih dveh stanje krščanstva otežujejo tri praznine: demografska zaradi staranja prebivalstva, duhovna, ki je povezana s potrošniško impulzivno in koktajl religioznostjo, ter etična manipulativnost na vseh področjih (ki jo pisatelj Drago Jančar v svojih delih večkrat omenja kot etični karkolizem). Šibkega in osamljenega človeka to lahko pogosto vodi v tako imenovani mehki despotizem, prikrito in skrbno načrtovano manipulacijo posameznika.«

Nasprotno pa se v azijskem svetu, kjer je krščanstvo marsikje v razcvetu, »dogaja veliko pozitivnega in se od njih lahko veliko naučimo«.
Jamnik je mimogrede navrgel: »Ko smo škofje hodili po središču Rima in Vatikana, smo ugotavljali, da prevladujejo romarji iz azijskega, afriškega in južnoameriškega sveta.«

O odlikah svetega očeta

Frančišek razmere v svetu seveda pozorno spremlja, slovenske goste pa je spodbudil, »da smo kot škofje najprej služabniki in misijonarji v okolju, kjer živimo«.
Kaj se ga je med srečanjem s papežem najbolj dotaknilo, je Jamnik povzel: »Prvič, da zna poslušati, slišati in razumeti, ob tem pa brez vsakega dogmatizma ali moraliziranja pokazati na možne rešitve. Drugič, s srčno dobroto, saj v pogovoru ni niti nakazoval kake vzvišenosti ali avtoritarnosti, temveč le odprto srce pastirja, Petrovega naslednika, ki želi, da bi kristjani v ta svet prinašali upanje, radost do življenja, srčno dobroto, predvsem pa usmiljenje, da nikoli in nikdar nobenega človeka ne izključujemo niti obsojamo. Zato nas je škofe povabil, da gremo kot misijonarji najprej tja, kjer je največ bolečine, stiske in poniževanja človeka, tako med begunce, migrante in k otrokom brez temeljnih pravic, kjer vlada velika revščina, v Evropi in Ameriki predvsem duhovna, po svetu tudi materialna. Tretje in še posebno navdušujoče pa je spoznanje, da papež vse, kar uči, tudi sam osebno živi.«

Frančišek je slovenske škofe presenetil še z izjemnim spominom: »Ob omembi njegovega obiska v sedemdesetih letih pri lazaristih v Ljubljani je, kakšen spomin, navedel, da je ta v Maistrovi ulici! Podobno je presenečal s podrobnostmi ob pogovoru o slovenski skupnosti v Argentini, o nečakinji, ki je poročena s Slovencem ...«
Ob povabilu slovenskih škofov, naj čim prej pride v Slovenijo, pa se je Frančišek rahlo nasmehnil in potem zelo duhovito dejal, da zelo rad obiskuje manjše dežele. Kar je škof Jamnik takole razumel: »S tem je med vrsticami povedal, da ga v prihodnjih letih lahko upravičeno pričakujemo v Sloveniji!«