Paritveni ples kresničk, prekrasen pojav, ki ga lahko opazujemo

V vremenskem smislu se prva polovica junija ni izkazala, v zadnjem tednu skoraj ni bilo dneva brez dežja. Pogosto je deževalo, marsikje tudi v obliki nalivov. Od 1. junija je v visokogorju severozahodne Slovenije padlo celo več kot 400 mm dežja, na Bovškem blizu 300 mm, čez 200 mm pa tudi na Notranjskem, delu Krasa in severozahodne Slovenije. Med bolj namočenimi predeli je bil tudi obalni del, saj je Portorož junija dobil kar 180 mm dežja, kar je več kot enkrat preseženo dolgoletno povprečje. Kmetijska tla so zato marsikje obilno namočena, občasno celo presežno, da je voda zastajala na površini in ponekod močno zaprala tla, kot rečemo. Skrajni vzhod je junija dobil manj dežja, marsikje ga je do polovice meseca padlo le od 10 do 20 mm. Obilnejši dež je na vzhod prišel šele 15. junija.

Pogled na radar

V nestabilnih vremenskih razmerah je smiselno uporabljati vremenske napovedi in preostale z vremenom povezane produkte. Eden teh je radarska animacija padavin, ki je koristen pripomoček zlasti v konvektivni sezoni (plohe in nevihte), saj nam omogoča dobro prepoznati trenutno prostorsko razporeditev padavin. Radarski produkti so nam v pomoč pri analizi padavin, ki se trenutno pojavljajo, v katero smer se premikajo in kako močne so. Ob natančnejši analizi lahko ocenimo tudi pričakovane pojave, kot so npr. močni nalivi, viharni vetrovi in toča. Glede na porazdelitev odbojnosti in ocene vodnatosti lahko sklepamo o večji ali manjši verjetnosti, da je takrat v oblaku toča. Produkt nas torej le opozori na možnost pojava toče v času meritve in njeno verjetnost.

Spiranje hranil in škropilne obloge

Intenzivne padavine so izpirale hranila in obloge zaščitnih sredstev, kar je skrb vzbujajoče predvsem glede njihove racionalne rabe. Marsikje bo namreč treba škropljenje ponavljati, proti peronospori na vinski trti, krompirju, paradižniku na prostem in tudi na sadnem drevju, na katerem se bohotijo listne uši. Niti češnjam obilne padavine niso koristile, saj so v zaključnem obdobju zorenja tik pred obiranjem, ko padavine zaradi nevarnosti pokanja plodov nikoli niso dobrodošle.

Polegla so žita, ječmen prehaja v zorenje, pšenica še polni zrnje. Polegla je trava na travnikih. Sušenje za seno še vedno ni mogoče, saj so temperature zaenkrat še prenizke, obdobja suhega vremena pa prekratka. Lahko rečemo, da je na hudi preizkušnji kakovost senene krme. Na vzhodu in severovzhodu države takih težav niso imeli, saj se je količina padavin v smeri proti vzhodu in jugovzhodu zmanjševala.

Kresničke svetijo

Redki sončni dnevi in jasne noči so zdramili kresničke, da so začele paritveno obdobje ter z lučkami mežikajo v temi. Kresnice so družina hroščev. Znani so predvsem po tem, da producirajo svetlobo s svetlobnim organom v zadku, s katero komunicirajo med seboj. Vrste se razločujejo po vzorcu utripanja svetlobe, po katerem se predstavniki iste vrste prepoznajo. Svetijo tudi vse ličinke in s tem sporočajo plenilcem, da so neužitne. Njihova svetloba nastane, ker se kemijska energija pretvarja v svetlobno.

Pri tem pojavu, imenovanem bioluminiscenca, snov luciferin reagira s kisikom v prisotnosti encima luciferaze. Izvor imena luciferin in luciferaza je v latinski besedi lucifer, ki pomeni prinašalec luči. Bioluminiscenca določenih živalskih vrst naj bi igrala pomembno vlogo pri razmnoževanju, privabljanju plena ali odganjanju sovražnikov. Življenje kresnice se začne v tleh ali pod podrastjo, kamor je samička odložila jajčeca, po nekaj tednih se izležejo ličinke. Te si ponoči iščejo hrano in s svetlobo opozarjajo morebitne plenilce, da so neužitne. Najraje se hranijo s polži, in večja ko je ličinka, večjega polža se lahko loti. Razvoj poteka nekaj let, pred mrazom se skrijejo v varno zavetje. Po preobrazbi jim ostane nekaj dni življenja, namenijo jih parjenju. Samičke vsak večer splezajo na travnate bilke ali druge rastline in poskušajo ujeti katerega od samčkov. Če jim ne uspe, okrog polnoči ugasnejo lučke in se spustijo v kritje na tleh. Tako lahko preživijo več noči. Tista samička, ki jo samček pravočasno najde, takoj po parjenju preneha oddajati svetlobo in začne odlagati jajčeca. S tem je njeno poslanstvo izpolnjeno, po odlaganju jajčec pogine.