POGOVOR TEDNA
Partizanska pesem na Unescovem seznamu?
Z etnomuzikologinjo Ano Hofman o odnosu do partizanske glasbe in njenem vplivu na politiko v socialističnih in postsocialističnih družbah.
Odpri galerijo
Zaščita nesnovne dediščine je v določenem pomenu tržno blago, pravi dr. Ana Hofman.
Partizanske pesmi so bile po razpadu Jugoslavije odmaknjene na rob javnega prostora kot ideološko kontaminirani, formalizirani glasbeni žanr – konstrukt komunističnega režima, brez pravega družbenega pomena in potenciala, pravi etnomuzikologinja Ana Hofman. Raziskovanje odnosa med glasbo, zvokom in politiko v socialističnih in postsocialističnih družbah, s poudarkom na spolu, spominu in aktivizmu, spada med osrednja področja njenih raziskav. Je višja znanstvena raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, trenutno pa je v Združenih državah Amerike kot podoktorska Fulbrightova štipendistka na oddelku za glasbo Graduate School of City University of New York. Je tudi predavateljica na podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani ter na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Kakšna je socialistična glasbena dediščina po razpadu Jugoslavije?
V postjugoslovanskih družbah je odnos do glasbene dediščine še bolj povezan s kompleksnim branjem in razlago preteklosti. V primeru Jugoslavije so se določene glasbene prakse izkazale za problematične zaradi svoje dvojne narave, in sicer hkratne povezave z jugoslovansko identiteto in s socialistično preteklostjo. Po razpadu Jugoslavije je bila dediščinska politika uporabljena kot pomemben element v procesih legitimizacije nacionalne identitete v novoustanovljenih postjugoslovanskih državah. Zato je bila dediščina, ki potencialno nosi socialistično in/ali jugoslovansko simboliko, obravnavana kot neprimerna, videna kot del nezaželene totalitarne preteklosti.
Torej so bile tudi partizanske pesmi zaznane kot neprimerne?
Drži. Z vidika kulturne dediščine so se za zelo neprimerne izkazale partizanske pesmi, ki so v splošni in strokovni javnosti v postjugoslovanskih družbah označene kot privilegirana kulturna oblika in čista ideološka konstrukcija sistema. Ta glasba je tako v postjugoslovanskem času umeščena v središče razpravljanja o sporni dediščini socializma. Pri raziskavah za tovrstne glasbene zvrsti uporabljam izraz neustrezna dediščina, ki označuje sporen položaj določenih vsebin znotraj prevladujočih interpretacij in protokolov dediščine. Prav tako polemiziram o posebnostih slovenskega konteksta v primerjavi s preostalimi republikami nekdanje Jugoslavije.
*»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«
Kakšna je socialistična glasbena dediščina po razpadu Jugoslavije?
V postjugoslovanskih družbah je odnos do glasbene dediščine še bolj povezan s kompleksnim branjem in razlago preteklosti. V primeru Jugoslavije so se določene glasbene prakse izkazale za problematične zaradi svoje dvojne narave, in sicer hkratne povezave z jugoslovansko identiteto in s socialistično preteklostjo. Po razpadu Jugoslavije je bila dediščinska politika uporabljena kot pomemben element v procesih legitimizacije nacionalne identitete v novoustanovljenih postjugoslovanskih državah. Zato je bila dediščina, ki potencialno nosi socialistično in/ali jugoslovansko simboliko, obravnavana kot neprimerna, videna kot del nezaželene totalitarne preteklosti.
Torej so bile tudi partizanske pesmi zaznane kot neprimerne?
Drži. Z vidika kulturne dediščine so se za zelo neprimerne izkazale partizanske pesmi, ki so v splošni in strokovni javnosti v postjugoslovanskih družbah označene kot privilegirana kulturna oblika in čista ideološka konstrukcija sistema. Ta glasba je tako v postjugoslovanskem času umeščena v središče razpravljanja o sporni dediščini socializma. Pri raziskavah za tovrstne glasbene zvrsti uporabljam izraz neustrezna dediščina, ki označuje sporen položaj določenih vsebin znotraj prevladujočih interpretacij in protokolov dediščine. Prav tako polemiziram o posebnostih slovenskega konteksta v primerjavi s preostalimi republikami nekdanje Jugoslavije.
*»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«
