DRŽAVNO PRVENSTVO
Paša za oči v Pomurju, z balonom poletela na Poljsko (FOTO)
Zadnji avgustovski konec tedna v Pomurju državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Prvič doslej poleteli tudi plinski.
Odpri galerijo
Čeprav so morali zaradi epidemije novega koronavirusa svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki je bilo predvideno za letošnji september, prestaviti na leto 2022, to še ne pomeni, da jih pomurske ravnice in hribčki niso gostili. Z razglasitvijo najboljših pilotov in podelitvijo medalj se je zadnjo nedeljo v avgustu namreč zaključilo odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Štiri dni so na pomurskem nebu tekmovali barviti toplozračni baloni, obiskovalci pa so prvič lahko opazovali tudi vzlet plinskih.
Prireditev je potekala v okolici Murske Sobote, zaradi ugodnih vremenskih razmer so izpeljali vseh šest predvidenih poletov. Piloti iz Slovenije, Madžarske, Slovaške in Avstrije so pokazali vse svoje spretnosti v različnih tekmovalnih nalogah. Te so od tekmovalcev zahtevale skrbno načrtovanje premikov v zraku pa tudi odlično obvladovanje letenja v trenutnih vremenskih razmerah.
V skupni mednarodni konkurenci je med 12 piloti iz štirih držav zmagal Helmut Pöttler s 15.683 točkami, drugi je bil Thomas Kindermann-Schön, tretji pa Daniel Kusternigg (vsi Avstrija). Najboljši Slovenec je bil Vito Rome iz BD Uranos na odličnem četrtem mestu, ki je v skupnem seštevku tudi ubranil naslov državnega prvaka. Uvrstitve na letošnjem odprtem državnem prvenstvu štejejo tudi kot kvalifikacije za svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni v Murski Soboti 2022. Tekma je bila ves čas razburljiva, oči so bile uprte prav v Rometa. Drugi v razvrstitvi za slovensko DP je bil Dejan Buzeti, tretji pa Jernej Bojanovič. Odličja najboljšim so na zaključni slovesnosti podelili predsednik BK Roto Matjaž Pavlinjek, župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek in direktor tekmovanja Goran Grgič.
Ob tej priložnosti se je Jevšek zahvalil prekmurskemu BK Roto, da mu je uspelo pripeljati prvenstvo v Pomurje in predvsem tekmovanje realizirati na najvišji možni izvedbeni ravni, kljub omejitvam zaradi koronavirusa. Cilj tekmovalnih poletov sicer ni doseganje najboljšega časa, razdalje ali višine, ampak pilotova uporaba znanja pri upravljanju balona nad določenim območjem. Naloge vključujejo cilje, tarče, območja za točkovanje, časovne in prostorske omejitve, ki jih mora pilot upoštevati, da dokaže svoje sposobnosti načrtovanja letenja, predvidevanja in upravljanja balona v danih vremenskih razmerah.
Slovenska javnost pa je lahko prvič po 86 letih spoznala tudi plinske balone. Trije so se na polet pripravljali ob paviljonu Expano v Murski soboti, premierno je sledil edinstven vzlet: slovenska pilota Grega Trček in Filip Štucin sta plinski balon v eni noči pripeljala na Poljsko in ob 6.50 pristala južno od Katovic, v mestecu Bielsko-Biala. Ta izjemni polet bo zapisan v zgodovino slovenskih balonarskih dosežkov.
Vodja poleta Grega Trček je takole strnil občutke: »Nočni polet je bil čaroben, ko opazuješ lučke mest pod sabo, poskušaš ugotoviti, katero mesto je pod tabo, pri tem ti pomagajo navigacijske naprave. Nebesni pojavi so iz balona seveda videti čisto drugače: opazovali smo mavrico – v primerjavi s pogledom nanjo s tal je iz balona okrogla. V povprečju smo leteli na višini 2500 metrov, hitrost gibanja balona pa je enaka hitrosti vetrov na tej nadmorski višini: v povprečju smo leteli s hitrostjo 42 km/h, največja dosežena hitrost tega poleta je bila 73 kilometrov na uro. Z balonom smo preleteli 420 kilometrov, zemeljska ekipa, ki nam je sledila, je za doseg mesta našega pristanka prevozila kar 750 kilometrov. Občutki so edinstveni in želimo si še več takšnih poletov!«
Plinski baloni v primerjavi s toplozračnimi letijo več ur ali celo več dni skupaj in so napolnjeni z vodikom ali helijem, ki sta lažja od zraka. Tako dosegajo bistveno večje razdalje v primerjavi s toplozračnimi, ki so lahko v zraku le uro ali dve.
Prireditev je potekala v okolici Murske Sobote, zaradi ugodnih vremenskih razmer so izpeljali vseh šest predvidenih poletov. Piloti iz Slovenije, Madžarske, Slovaške in Avstrije so pokazali vse svoje spretnosti v različnih tekmovalnih nalogah. Te so od tekmovalcev zahtevale skrbno načrtovanje premikov v zraku pa tudi odlično obvladovanje letenja v trenutnih vremenskih razmerah.
V skupni mednarodni konkurenci je med 12 piloti iz štirih držav zmagal Helmut Pöttler s 15.683 točkami, drugi je bil Thomas Kindermann-Schön, tretji pa Daniel Kusternigg (vsi Avstrija). Najboljši Slovenec je bil Vito Rome iz BD Uranos na odličnem četrtem mestu, ki je v skupnem seštevku tudi ubranil naslov državnega prvaka. Uvrstitve na letošnjem odprtem državnem prvenstvu štejejo tudi kot kvalifikacije za svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni v Murski Soboti 2022. Tekma je bila ves čas razburljiva, oči so bile uprte prav v Rometa. Drugi v razvrstitvi za slovensko DP je bil Dejan Buzeti, tretji pa Jernej Bojanovič. Odličja najboljšim so na zaključni slovesnosti podelili predsednik BK Roto Matjaž Pavlinjek, župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek in direktor tekmovanja Goran Grgič.
Ob tej priložnosti se je Jevšek zahvalil prekmurskemu BK Roto, da mu je uspelo pripeljati prvenstvo v Pomurje in predvsem tekmovanje realizirati na najvišji možni izvedbeni ravni, kljub omejitvam zaradi koronavirusa. Cilj tekmovalnih poletov sicer ni doseganje najboljšega časa, razdalje ali višine, ampak pilotova uporaba znanja pri upravljanju balona nad določenim območjem. Naloge vključujejo cilje, tarče, območja za točkovanje, časovne in prostorske omejitve, ki jih mora pilot upoštevati, da dokaže svoje sposobnosti načrtovanja letenja, predvidevanja in upravljanja balona v danih vremenskih razmerah.
Slovenska javnost pa je lahko prvič po 86 letih spoznala tudi plinske balone. Trije so se na polet pripravljali ob paviljonu Expano v Murski soboti, premierno je sledil edinstven vzlet: slovenska pilota Grega Trček in Filip Štucin sta plinski balon v eni noči pripeljala na Poljsko in ob 6.50 pristala južno od Katovic, v mestecu Bielsko-Biala. Ta izjemni polet bo zapisan v zgodovino slovenskih balonarskih dosežkov.
73
kilometrov na uro je bila največja hitrost.
kilometrov na uro je bila največja hitrost.
Vodja poleta Grega Trček je takole strnil občutke: »Nočni polet je bil čaroben, ko opazuješ lučke mest pod sabo, poskušaš ugotoviti, katero mesto je pod tabo, pri tem ti pomagajo navigacijske naprave. Nebesni pojavi so iz balona seveda videti čisto drugače: opazovali smo mavrico – v primerjavi s pogledom nanjo s tal je iz balona okrogla. V povprečju smo leteli na višini 2500 metrov, hitrost gibanja balona pa je enaka hitrosti vetrov na tej nadmorski višini: v povprečju smo leteli s hitrostjo 42 km/h, največja dosežena hitrost tega poleta je bila 73 kilometrov na uro. Z balonom smo preleteli 420 kilometrov, zemeljska ekipa, ki nam je sledila, je za doseg mesta našega pristanka prevozila kar 750 kilometrov. Občutki so edinstveni in želimo si še več takšnih poletov!«
Plinski baloni v primerjavi s toplozračnimi letijo več ur ali celo več dni skupaj in so napolnjeni z vodikom ali helijem, ki sta lažja od zraka. Tako dosegajo bistveno večje razdalje v primerjavi s toplozračnimi, ki so lahko v zraku le uro ali dve.