Kužki so čudovita bitja. Pasji kožušček sproža hormone sreče
Pregovor, da je pes človekov najboljši prijatelj, ne velja le za zveste pasje skrbnike, ampak tudi za vse tiste posameznike, ki so se zaradi bolezni znašli v bolnišnici ali pa zaradi starosti v katerem od domov starejših občanov. Tudi neznan pes jim lahko polepša dan in pomaga pri okrevanju in drugih dejavnostih.
»Dotik pasjega mehkega kožuščka in njegov prijazni pogled v tebi sprožita hormone sreče. To sprosti in zelo motivira,« pravi Valentina Horvat Kokalj, kinologinja in soustanoviteljica Zavoda za posredovanje s pomočjo psov PET; kratica pomeni pasja enota terapevtov.
Pozitivni učinki
Ob posredovanju s pomočjo psa se med drugim lahko izboljša motorične sposobnosti (ravnotežje, gibljivost, koordinacija, vzdržljivost in moč) in koordinacijo oko – roka. Zmanjšuje občutke osamljenosti in povečuje sposobnost zaupanja. Hkrati pa izboljšuje sposobnost reševanja problemov. Skratka, posredovanje s pomočjo psa pozitivno vpliva na telesni, socialni in kognitivno-izobraževalni vidik, na mentalno zdravje in govor ter komunikacijo.
V zavodu se ukvarjajo s terapijami, izobraževanjem in aktivnostmi. Otroci, pojasni sogovornica Valentina Horvat Kokalj, so ob prisotnosti štirinožca v vrtcu ali šoli precej bolj sproščeni in lažje sledijo navodilom. Psi so lahko tudi pravi motivatorji med okrevanjem po poškodbi. Nekomu, ki se mora naučiti hoditi s protezo, lahko pomaga že pri tem, da jo lažje sprejme. V veliko pomoč so lahko tudi starostnikom. Ti postanejo v družbi kosmatinca precej bolj dovzetni za sodelovanje v aktivnostih. To se še zlasti opazi na oddelkih z demenco, kjer se starostniki ob kužku spomnijo, da so nekoč tudi sami imeli doma psa. Mnogim ob tem pritečejo solze. »Prav tako so posamezniki bolj angažirani za obiskovanje raznih dejavnosti, tudi telovadbe, kjer izvajajo razne vaje za motoriko,« poudari kinologinja.
»Kužki so čudovita bitja. Vsak dan nas razveseljujejo, so naši spremljevalci in občudovalci. Včasih se sprašujem, kaj bi povedali o nas, če bi lahko,« pa pravi članica zavoda Elena Mlakar, ki je skrbnica psa Luna. »Kužki so že sami po sebi terapevtska bitja in čudovito se mi zdi, da sva z Lunom postala terapevtski par. Zdaj lahko svoje poslanstvo osmisliva in otrokom, mladostnikom in starejšim predstaviva zanimivosti pasjega življenja. Veseliva se najinih delavnic, na katerih Lun pokaže svoje sposobnosti, se pusti crkljati in sodeluje pri skupnih aktivnostih.« Najraje obiskujeta otroke v bolnišnicah in tudi tiste v šolskih klopeh. »Beremo zgodbice, se pogovarjamo, se naučimo, kako se kužka nagradi s priboljškom, kako se mu približati, kako je treba skrbeti zanj in ga negovati, kaj ima rad in česa ne mara ter da je lahko vesel ali pa žalosten, tako kot mi.«
Miha Gašperin, skrbnik psa Vigga, je vedno čutil povezanost s kosmatinci. »Nekateri pravijo, da sem kinologijo prinesel s sabo, ko sem prišel na svet.« Transplantacija srca leta 2015 ga je usmerila, da je postal vodnik terapevtskega psa. V času bolezni in rehabilitacije je spoznal, kako pomembno je biti človek in pomagati sočloveku, zato sta se z Viggom pasme border collie tudi podala na to pot.
Radi se morajo vračati
Pomembno je poudariti, da se lahko prav vsak skrbnik psa, za katerega ve, da bi lahko drugim prinašal veselje, odloči za sodelovanje pri izvajanju posredovanja s pomočjo psa. »Mi razlik med pasmami ne delamo,« pravi kinologinja Valentina Horvat Kokalj. Bolj pozorni pa so na tiste, ki so trenirani za obrambo ali so v Centralnem registru psov zapisani zaradi ugriza. Takih ne vključijo v svoje delo. Ni pa vse odvisno le od štirinožca, temveč tudi od njegovega skrbnika. Ta mora v celotnem procesu, ki poteka povsem prostovoljno, sodelovati s psom, ga usmerjati in prepoznati trenutke, v katerih se pes ne počuti dobro.
152 terapevtskih parov imamo.
Preden se lahko lastnik s psom odpravi pomagat, mora opraviti izobraževanje. Zavod PET vsaki dve leti organizira testiranje psov in vodnikov za opravljanje posredovanja s pomočjo psa oziroma izobraževanje za pridobitev naziva terapevtski par.
Pes mora biti dobro socializiran, vzgojen, šolan in z visokim tolerančnim pragom do ljudi in drugih živali. Imeti mora tudi veljavno veterinarsko spričevalo in mora biti redno negovan. Njegov vodnik pa mora biti fizično zdrava in osebnostno zrela oseba, med drugim mora imeti dodatno znanje s področij kinologije in veterine ter o stanjih in boleznih uporabnikov, s katerimi se srečuje.
Terapevtski psi v nasprotju s psi vodniki slepih in psi pomočniki niso priznani oziroma zavedeni v slovenskih zakonih in pravilnikih. V Zavodu PET upajo, da se bo to spremenilo s sprejetjem novele zakona o zaščiti živali.
Prvi takšen standard v EU
Prvega aprila so izdali slovenski standard SIST 1192, ki določa kakovostno in strokovno delo ter posredovanje s pomočjo terapevtskih psov. Gre za prvi takšen standard v EU, ki obravnava živali in je bil izdan v okviru nacionalnega standardizacijskega organa ter zajema vse dejavnosti. »Standard je tudi odskočna deska za pripravo zakonodaje s področja posredovanja s pomočjo psov, z namenom dati terapevtskim psom, posledično tudi vodnikom, enako veljavo kot drugim delovnim psom,« so poudarili v Zavodu PET.
Vključevanje terapevtskih psov v programe zdravstvenih, rehabilitacijskih, izobraževalnih in socialnovarstvenih ustanov v Sloveniji poteka že od leta 2004. In sicer na strokovnih izhodiščih in dolgoletnih izkušnjah aktivnih članov organizacij, ki delujejo na tem področju. »V njih trenutno deluje 152 terapevtskih parov (vodnikov in psov), na leto obiščejo okoli 200 ustanov, v njih skupaj opravijo več kot 10.000 ur prostovoljnega dela,« med drugim dodajo v zavodu.
