Pasulj skuhali kar na parkirišču

Že 14. srečanje oldtajmerjev so pripravili člani postojnskega kluba starodobnih vozil. »Letos smo nekoliko spremenili program našega srečanja,« je povedal predsednik društva ljubiteljev starodobnih vozil Oldtimer Club Postojna Iztok Bekš.

»Prejšnja leta smo se po uvodnem delu odpeljali na krožno vožnjo po okoliških krajih, kjer smo našim udeležencem pokazali določene zanimivosti. Letos vožnje starodobnikov nismo organizirali, saj smo raje pripravili razstavo starih vozil na velikem parkirišču TPC Primorka. Poskrbeli smo za dodatni program, saj so si obiskovalci lahko ogledali nastop gasilcev PGD Postojna, ki so pokazali reševanje v avtomobilski nesreči in ukrepanje ob maščobni eksploziji v kuhinji. Nastopil je še lajnar Janez Markelj iz društva Kranjski komedijanti, mislili pa smo tudi na lačne. Naše društvo je namreč pred kratkim pridobilo vojaško premično kuhinjo nekdanje jugoslovanske vojske in temeljito smo jo obnovili. V njej je Marjan Halik skuhal približno 250 porcij pasulja s klobaso, tega smo postregli udeležencem našega srečanja. Omenim naj še dobrodelni srečelov, zbrana sredstva pa smo namenili Domu upokojencev v Postojni za izboljšanje družabnega življenja.«

Namesto krožne vožnje so letos organizatorji za udeležence pripravili ogled Muzeja Krasa in razstavnega paviljona Expo Jama v parku Postojnska jama, medtem pa so si domačini lahko ogledovali stare avtomobile in motorje ter par primerkov stare kmetijske tehnike.

Igor Blažina, domačin, je bil med ustanovitelji postojnskega kluba ljubiteljev starodobnih vozil, bil je tudi prvi predsednik kluba. »V našem društvu je približno sto članov, imamo odličnega predsednika, vse skupaj pa zelo dobro deluje,« je povedal Blažina. »Vesel sem, da se je delo kluba v 14 letih delovanja tako dobro razvilo.«

Prvi predsednik postojnskega kluba je še povedal, da je Slovenija v samem vrhu glede na število starodobnikov na prebivalca, tudi na svetovni ravni: »Očitno imamo neko nostalgijo, v sebi pa moramo imeti tehnične gene. Slovenci so bili v preteklosti vedno pomembni pri raznih iznajdbah. Presegli smo čas, ko so izrabljena vozila končala na odpadu. Današnji vnuki iščejo vozila svojih dedov, jih z veseljem odkupijo in uredijo oziroma obnovijo. Lepo je videti vsa ta stara vozila, starodobništvo pa je že tako napredovalo, da se času primerno uredijo tudi njihovi lastniki.«

Blažina je lastnik redkega vozila. To je lancia flavia 2000 kupe letnik 1970, kupil pa jo je leta 1998. »Kot otrok sem živel v središču Postojne, ko še ni bilo avtoceste. Množice vozil so se valile skoznjo. Sedel sem ob cesti, in zdelo se mi je, da poznam prav vse avtomobile. Potem sem zagledal to lancio, ki mi je bila popolnoma neznana, zato pa se mi je zdela toliko bolj zanimiva in atraktivna. Pozneje sem se odločil za nakup, potreboval pa sem kar 17 let, da sem jo spravil v vozno stanje. Obnova je bila naporna in dolgotrajna, avto je zdaj privlačen, prebarvan in vozen.

Ker je Postojna blizu Italije, sem mislil, da ne bo problemov z nakupom rezervnih delov. Pa sem se pošteno uštel, ker je bila lancia flavia 2000 izdelana v majhni seriji, saj so na trg poslali le 3456 vozil. Zelo sem se moral potruditi in med drugim obiskovati razne sejme rezervnih delov, da sem jo lahko dokončno povsem obnovil. Tudi Italijani zelo slabo poznajo to vozilo, saj so ga izdelovali le štiri leta. Lancia flavia 2000 je bila zelo draga, tovarna pa je bila že takrat v hudih finančnih težavah, zato jo je kupil Fiat. Še ena zanimiva zgodba. Prejšnji lastnik je vse oznake lancie odstranil in jih nadomestil z nalepkami Ferrarija. To ni nič posebnega, saj je lancio flavio oblikoval Pininfarina, ki je delal tudi za Ferrari. Zato je marsikateri del enak tako na lancii kot tudi na ferrariju.«

Med razstavljenimi starodobniki je bilo kar nekaj fičkov, med katerimi je še posebno izstopal modri fiat 600 RHD. Spada med redke posebneže, saj ima volan na desni strani, torej bi se z njimi lahko vozili v Veliki Britaniji, na Cipru, Tajskem in še kje. »Na svetu so samo trije fički, ki imajo volan na desni strani,« je povedal njegov lastnik Nenad Gržančić iz Opatije. »Zanimivo, da sem ga kupil na Siciliji, in ne v Veliki Britaniji, kot bi kdo pričakoval. Vozim ga povsem normalno, nekoliko nerodna je le vzvratna vožnja.«

V kotu parkirišča primorke je mamljivo dišalo po pasulju, ki ga je Marjan Halik iz Zagona pri Postojni skuhal v premični vojaški kuhinji, novi pridobitvi postojnskega oldtajmerskega kluba. »Kuhinjo smo temeljito obnovili, uporabljali pa jo bomo za pripravo jedi za večje število ljudi,« nam je zaupal Halik, kmet v pokoju, ki jo je pripeljal s svojim traktorjem landini letnik 1964.


»Doma imam še tri traktorje, ki jih uporabljam za delo na polju. Kako je šlo kuhanje pasulja? Zelo dobro, le dovolj zgoden sem moral biti. Začel sem ob peti uri, zakuril z drvmi, nato pa pripravil vse potrebno za pravi vojaški pasulj. Porabil sem 25 kg fižola, čebulo, papriko, paradižnik in začimbe ter klobase, vse skupaj pa se je kuhalo približno štiri ure. Ni mi bilo težko, ker sem bil v vojski kuhar in smo uporabljali prav takšno premično kuhinjo.«