Pater Janez: Zakonsko življenje je verjetno strožje od meniškega (FOTO)
Ob vprašanju, ali je kartuzijanski red res najstrožji, se je pater Janez Hollenstein iz kartuzije Pleterje, edine še delujoče v tem delu Evrope, hudomušno nasmejal in pripomnil, da je verjetno zakonsko življenje strožje od življenja, ki ga živijo menihi. Ti po lastni odločitvi živijo v samoti, tišini in ob nočnih molitvah, zakonski stan pa zahteva veliko več prilagajanja.
Zaradi svojega znanstvena, kulturnega in dobrodelnega dela je leta 1994 postal častni meščan občine Novo mesto.
Če torej ob kartuzijanstvu najprej pomislimo na samotarstvo in življenje v celicah, Hollenstein pojasni, da je samostan skupnost samotarjev, veliko pa je dejavnosti, ki jih počnejo skupaj. Pater Hollenstein letos praznuje kar tri okrogle jubileje: 90. rojstni dan, 70 let redovništva in 60 let od prihoda v pletersko kartuzijo, kjer je pustil močan pečat na različnih področjih. Najprej je delal kot svetovalec, med letoma 1985 in 1995 je bil prior, še danes pa je umetniški kovač.
Kartuzijani so puščavniški meniški red, njihovo življenje zaznamujejo liturgija, notranja molitev in meditacija v samotni celici.
»Kartuzijani so puščavniški meniški red, njihovo življenje zaznamujejo liturgija, notranja molitev in meditacija v samotni celici. Del duhovnega življenja je tudi delo kot molitev na poti v lastno odrešenje,« je v praznični monografiji z naslovom Čisto in bistro oko, zagledano v Boga zapisal arhitekt Zvone Pelko ter pobudnik in predsednik Kulturnega društva Zgovorna tišina, katerega cilja sta spoznavanje zgodovine in poslanstva kartuzijanskega reda ter zavzemanje za ohranitev žive kartuzije.
90. rojstni dan, 70 let redovnik, 60 v Pleterjah.
»Hollenstein je najprej kot svetovalec, pozneje pa kot prior tvorno posegal v obnovitvena dela stare gotske cerkve in obnove novejšega dela samostana, poškodovanega v drugi svetovni vojni, s trdno zavezo, da se vse ohrani za prvotni namen in v izvorni obliki. V letih osamosvojitve Slovenije je s svojim demokratičnim duhom, ki mu ga je privzgojil oče, vneto iskal skladno in humano umestitev samostanske skupnosti v novi družbeni red,« je dodal Pelko. Slavljenec je tudi zasnoval blagovno znamko Pleter kot prepoznavno ekološko usmeritev samostanske ekonomije, prav skrbna in uravnotežena gospodarska dejavnost pa zagotavlja nemoteno delovanje kartuzijanske skupnosti. O tem, koliko menihov je danes v kartuziji, tam ne govorijo, povedo pa, da je Kartuzija Pleterje Evropa v malem, med njimi je celo en Američan.
Od vina do hruške
Menihi s svojim delom, predvsem obdelovanjem zemlje, omogočajo delovanje kartuzije. Vzdržujejo pet hektarjev in pol vinogradov, vinske kleti, sadovnjake, gensko banko sadik starih in odpornih sort sadnega drevja in še kaj. S svojimi proizvodi so prepoznavni po vsem svetu, njihova vina pa zorijo v eni najstarejših vinskih kleti na Slovenskem, saj je ta še iz časa srednjeveške kartuzije, ki jo je v 15. stoletju ustanovil Herman II. Celjski. Iz samostanske ekonomije prihajajo še čebelji pridelki, gotovo najbolj prepoznaven proizvod kartuzije pa je žganje pleterska hruška.
Ekonomijo v Kartuziji že več kot tri desetletja vodi Jože Simončič, zelo dobri prijatelj jubilanta. »S patrom Hollensteinom sem sodeloval predvsem na gospodarskem področju. Po njegovem očetu, ki je bil spoštovan kmetijski strokovnjak, ustanovitelj sadjarske zadruge in dolgoletni vodja prve sodobne sadjarske hladilnice v Švici, od koder tudi prihaja Hollenstein, je podedoval smisel za inovativnost, gospodarnost in ekologijo. Zelo veliko sem se naučil od njega, za kar mu bom vedno hvaležen,« je poudaril Simončič.
Iz Švice pod Gorjance
Nekdanji prior je tudi umetnik. S kovaškim orodjem iz zavrženih ograj in drugega železja izdeluje skulpture in tako odsluženim predmetom vdahne nov zanos.
Tak zanos je bilo čutiti tudi v petek popoldne v stari gotski cerkvi iz 15. stoletja. Tu je društvo Zgovorna tišina slavljencu v čast pripravilo veličasten koncert koralnega zbora študentov ljubljanske akademije za glasbo, ki ga vodi Tone Potočnik. Izjemno akustičen prezbiterij stare cerkve so napolnile melodije gregorijanskega korala, saj prav koralno petje predstavlja eno izmed glavnih razsežnosti meniškega dneva in noči kartuzijanskega reda.
O izjemnosti vokalnih sposobnosti pevcev govori že podatek, da so na primer zadnji zlog besede aleluja v Aleluji zapeli v kar 226 tonih. Cerkev je bila nabito polna, v koncertu je vidno užival tudi nekdanji prior, ki je tega popoldneva prejel številne čestitke.
Zvone Pelko je prisotnim zaupal še eno skrivnost Hollensteinove bivalne celice. Vse od njegovega prihoda v Kartuzijo Pleterje leta 1963 je tam slikarska upodobitev pogovora Malega princa z lisico avtorja Saint-Exuperyja – opomin, da je bistvo očem zakrito in da je do resnice možno priti le z odprtim srcem.
Pater Janez Hollenstein se je rodil leta 1933 v Švici kot Joseph Johann Baptista. Po končani klasični gimnaziji je odšel v švicarsko kartuzijo La Valsainte, študiral je teologijo in filozofijo. Pred šestimi desetletji pa je prišel pod Gorjance in pustil močan pečat ne le na Dolenjskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Leta 1994 je zaradi svojega znanstvenega, kulturnega in dobrodelnega dela postal častni meščan občine Novo mesto.
