Patrona gasilcev ustvaril v gasilniku

Upokojeni mesar Miro Butalič je mojster priprave prave domače mesnate košte, ki se jo na tanko ureže ali popeče v njegovih posebnih pečeh. Seveda jih zakuri točno tako, kot je treba. Ob tem, da se še vedno udejstvuje v Lovski družini Krvavec, je tudi velik ljubitelj umetnosti.

Pred časom se je domenil s kiparjem Bogdanom Jeričem, da mu je ta kar z motorno žago iz tone težkega lesenega panja oblikoval kip boginje lovstva Diane. Ponosno ga je postavil pred svoj lokal. A 69-letnik, ki stresa take, da se večino časa držiš za trebuh, se je spomnil še nečesa novega, posebnega.
 

Dragocena steklenica

Čeprav ima v Vodicah lušten lokal, priljubljen med domorodci, se Butalič na kavo raje odpravi kam drugam. Peljal se je tako v Šentvid, ko mu je v glavi zasvetilo: »Pred desetimi leti sem pri danes že pokojnem kiparju Bojanu Špenku, zaradi pojave smo ga klicali kar Bedanc iz Preddvora, naročil kip svetega Florjana, ki bi gasil hišo, a izdelano brez detajlov. Seveda ni izpadlo tako, kot sem želel, pretiraval je s podrobnostmi. Nekaj sem mislil o tem nasedlem projektu, kar mi je padla v glavo druga ideja.« Miro je pomislil, da bi kipec umestil kar v gasilnik, in o tem obvestil prijatelja, umetnika Jeriča. Pa je ideja spet čakala na otipljivo upodobitev. Povprašamo Budaliča, ali je gasilec.

»Seveda sem gasilec v domačem društvu Vodice, a me ne vprašajte, koliko let, jih je desetletja in desetletja.« Potem gasilec I. stopnje brez ovinkarjenja prizna: »Samo enkrat sem bil na pravi akciji, potem sem kmalu spoznal, da je v društvu veliko mladih, zagnanih, ki se želijo še dodatno izobraževati. Zato sem se iz operativnega dela umaknil, seveda pa sem še član. Imam pa nekaj, česar nihče od gasilcev iz mojega konca nima.« Gre za servirno steklenico s kratkim posvetilom, ki jih je bilo izdelanih le pet, podarjenih najbolj zaslužnim, da se je gasilstvo organizirano začelo v vodiškem koncu.


»Gre za steklenico, ki jo je ob ustanovitvi PGD Vodice 1. marca 1903 v dar dobil gostilničar Gubanec, imena žal ne vem. Našel sem jo v njegovi gostilni sredi kraja, ki je danes žal ni več. Zakopana je bila med neuporabno šaro na podstrešju. Ko sem jo vzel v roke, sem takoj vedel, od kod izvira.« Butalič pravi, da jo skrbno hrani, a jo namerava podariti svojemu PGD Vodice ob okrogli 120-letnici.
 

Nenavaden patron

Jerič, ki je dobil nalogo ustvariti kipec v gasilniku, je Butaliču dejal, naj malo potrpi. »Vleklo se je tri mesece. Sprva mi ni hotel povedati, za kaj gre, potem pa le dejal, da ponaredkov oziroma kopij ne dela. Preverjal je, ali se je ideje, ki se mu je zdela čudovita, pred njim že kdo lotil. A se je ni, in ko mi je javil, da bo ustvaril kipec, sem bil izjemno vesel.« Leseni del je iz enega kosa, izrezljan pazljivo in podrobno. Uporabil je jelšo. Gre za roko svetega Florjana, ki gasi hišo, vse pa je umeščeno v gasilnik. »Jerič je res mojster. Dela izjemne umetnine, čeprav bi lahko rekel, da je za slehernika malce nenavaden patron. Pač potrpiš z njim, ampak je po svoje luštno. Ko mi je izdelal kipec Diane in sem mu ga plačal, je dejal, naj ga kar sam impregniram in barvam, saj je on projekt že dobil poplačan. Res, sam sem ga potem impregniral, seveda po njegovih navodilih, ampak pomagal pa ni.«


Butalič meni, da bi se lahko takšno umetnino podarilo zaslužnim gasilcem, saj je vsak kos lahko unikaten. »Da, lahko bi se izdelalo kaj takega kot izkaz pozornosti in zahvale posameznikom, ki so posvetili del svojega življenja delovanju in razvoju prostovoljnega gasilstva, ki je nekako, kot planinstvo, temeljni del genskega zapisa slovenskega naroda.«