PODVOMIL O SMISELNOSTI NPZ
Pečan: Ni nam jasno, zakaj spravljajo učence v stres in neenakopraven položaj
Želi si, da bi imeli mir in sanirali luknje v znanju učencev po dolgotrajnem šolanju od doma.
Odpri galerijo
Pečan si želi, da bi vrednota postalo znanje, ne ocene. FOTO: Uroš Hočevar
Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan je na vladni novinarski konferenci o stanju glede covida 19 izrazil dvom o smiselnosti izvajanja nacionalnega preverjanja znanja (NPZ).
Dober mesec in pol je, kar so se učenci vrnili v šolske klopi po dolgem obdobju šolanja na daljavo in počasi vsi skupaj pridobivajo informacije o posledicah, ki so zaradi tega nastale ob dolgotrajnem delu na domu. »Enakega nivoja znanja, kot je bil dosežen v podobnem časovnem obdobju v preteklih letih, ni. Hkrati ni vse tako zelo črno, da so si nekateri drznili govorili o izgubljeni generaciji. To je velik nesmisel.«
Na vseh šolah potekajo preverjanja, da vidijo, »kje ta trenutek smo«, saj bo treba prilagoditi strategije pri načrtovanju doseganja standardov, ki so določeni v učnih načrtih. Nekateri imajo težave, ker se kaže, da doma niso delali tako, kot bi sicer; ali je bil nadzor šibek ali pa so preživeli veliko časa ob računalniških igricah »in to se boleče kaže pri njihovi zmožnosti sedenja in vključevanja v skupine ter tudi pri njihovem znanju. Treba bo načrtovati, kako bodo še v tem šolskem letu sanirali nastale luknje in škodo.
Ravnatelji so že postavljali vprašanja o smiselnosti izvedbe NPZ glede na to, da je lani bilo odpovedano, pa se je šolanje na daljavo izvajalo le dva meseca, ta generacija pa se je v 12 mesecih na daljavo šolala več kot šest mesecev. Pečan meni, da je potrebna reforma NPZ. »Že dolgo nazaj smo dali pobudo na ministrstvo, da bi bilo NPZ treba dodati neko vsebino, to je v teh razmerah še toliko bolj aktualno. Treba bi bilo pristopiti k širši in globlji reformi NPZ. Ali so rezultati, ki jih prinaša, dovolj relevantni in kvalitetni, da opravičujejo zahteven način izvajanja. Samo na kvalitetni način pridobljenih rezultatih je smiselno bazirati razvojne usmeritve v šolstvu. Na posamezni šoli pa brez vsakih težav preverimo in ugotovimo, kje so naši delavci po dolgih mesecih šolanja na daljavo.«
Neustrezno in nepravično je tudi, da potekajo tekmovanja na nekaterih šolah, in to zelo intenzivno, tudi po dve tekmovanji na teden. »Tisti učenci, katerih razredi so v karantenah, se ne morejo udeležiti tekmovanj, zato so v neenakopravnem položaju. Ravnateljem in praktikom nam ni jasno, zakaj spravljajo učence v stres in neenakopraven položaj. Tekmovalne naloge v veliki večini niso prilagojene tekmovanjem na daljavo.«
Pečan je povedal tudi, da že nekaj časa daje pobude, da ne bi upoštevali ocen pri vpisu na želeno srednjo šolo: »Vpis devetih razredov v srednješolske programe je neustrezen, pridobivanje točk v tretjem triletju je povzročilo premik Gaussove krivulje močno v desno, da je povprečna ocena med 4,2 in 4,4. Ocene so realne glede na stanje, v katerem smo. Ocenjujemo ob zavedanju dogajanja v zadnjih 12 mesecih. Temu so bile izpostavljene vse generacije.«
Način vpisa v srednje šole bi bilo smiselno spremeniti, da bi srednje šole, kjer je večji pritisk za vpis, uvedle preizkuse znanja, saj bi tako »končno postala vrednota znanje, ne pa višina ocene. Sedaj je znanje sekundarnega pomena, za nas kot družbo pa je to zelo slabo. 45 šol je v preteklem letu imelo omejitve, trdim, da bi bilo boljše, če bi se tja vstopalo prek sprejemnih izpitov. Sedaj so takšni časi, ki podkrepijo, da je to nujno potrebno.«
Tedenska testiranja po informacijah Pečana potekajo brez posebnosti, »občasno pride kakšna serija testov, ki povzročijo nekaj zmede, ker je treba podkrepiti rezultate s PCR-testi, a tudi to poteka bolj ali manj brez posebnosti«. V izolaciji oziroma karanteni je v državi okoli 100 razredov. Cepljenje je bilo za en teden prekinjeno. »Zdrava mera dvoma je dobrodošla, nerazumno iskanje teorij zarote pa je škodljivo. Sam zaupam v znanost.« To je povedal glede dvomov, ki se pojavljajo glede cepiv.
»Vsem staršem, ki z razumevanjem pošiljate svoje otroke v šole, kjer z vso odgovornostjo skrbimo za najvišji možni nivo varnosti in zdravega okolja, se zahvaljujem. Prosil pa bi vse tiste, ki imajo dvome in zadržke, da vendarle svoje pobude naslavljajo na pravilne naslove, kajti vodstva šol to nismo. Grožnje, zgolj zaradi izvajanja odlokov, ki jih moramo spoštovati, ni na mestu in vnaša le nepotreben nemir.«
Del okužb v šolski prostor prinesejo tudi učenci. Glede tega, ali bi jih bilo smiselno testirati, je Pečan dejal, da bo o tem morala spregovoriti zdravstvena stroka. Verjetno bi bilo smiselno kompromisen način kot v Italiji, kje so med prvim valom testirali oddelke, kjer je prišlo do kakšnega kontakta, ker so lahko taki oddelki ostajali v šoli. Smiselno bi bilo razmisliti o nakupu primernih testov, kot so to naredili v Avstriji.
Dober mesec in pol je, kar so se učenci vrnili v šolske klopi po dolgem obdobju šolanja na daljavo in počasi vsi skupaj pridobivajo informacije o posledicah, ki so zaradi tega nastale ob dolgotrajnem delu na domu. »Enakega nivoja znanja, kot je bil dosežen v podobnem časovnem obdobju v preteklih letih, ni. Hkrati ni vse tako zelo črno, da so si nekateri drznili govorili o izgubljeni generaciji. To je velik nesmisel.«
Na vseh šolah potekajo preverjanja, da vidijo, »kje ta trenutek smo«, saj bo treba prilagoditi strategije pri načrtovanju doseganja standardov, ki so določeni v učnih načrtih. Nekateri imajo težave, ker se kaže, da doma niso delali tako, kot bi sicer; ali je bil nadzor šibek ali pa so preživeli veliko časa ob računalniških igricah »in to se boleče kaže pri njihovi zmožnosti sedenja in vključevanja v skupine ter tudi pri njihovem znanju. Treba bo načrtovati, kako bodo še v tem šolskem letu sanirali nastale luknje in škodo.
NPZ: Ali so rezultati dovolj relevantni?
Ravnatelji so že postavljali vprašanja o smiselnosti izvedbe NPZ glede na to, da je lani bilo odpovedano, pa se je šolanje na daljavo izvajalo le dva meseca, ta generacija pa se je v 12 mesecih na daljavo šolala več kot šest mesecev. Pečan meni, da je potrebna reforma NPZ. »Že dolgo nazaj smo dali pobudo na ministrstvo, da bi bilo NPZ treba dodati neko vsebino, to je v teh razmerah še toliko bolj aktualno. Treba bi bilo pristopiti k širši in globlji reformi NPZ. Ali so rezultati, ki jih prinaša, dovolj relevantni in kvalitetni, da opravičujejo zahteven način izvajanja. Samo na kvalitetni način pridobljenih rezultatih je smiselno bazirati razvojne usmeritve v šolstvu. Na posamezni šoli pa brez vsakih težav preverimo in ugotovimo, kje so naši delavci po dolgih mesecih šolanja na daljavo.«
Otroci so se v šolske klopi vrnili z različnim nivojem znanja. FOTO: Voranc Vogel
»Ocene so realne glede na stanje«
Pečan je povedal tudi, da že nekaj časa daje pobude, da ne bi upoštevali ocen pri vpisu na želeno srednjo šolo: »Vpis devetih razredov v srednješolske programe je neustrezen, pridobivanje točk v tretjem triletju je povzročilo premik Gaussove krivulje močno v desno, da je povprečna ocena med 4,2 in 4,4. Ocene so realne glede na stanje, v katerem smo. Ocenjujemo ob zavedanju dogajanja v zadnjih 12 mesecih. Temu so bile izpostavljene vse generacije.«
Način vpisa v srednje šole bi bilo smiselno spremeniti, da bi srednje šole, kjer je večji pritisk za vpis, uvedle preizkuse znanja, saj bi tako »končno postala vrednota znanje, ne pa višina ocene. Sedaj je znanje sekundarnega pomena, za nas kot družbo pa je to zelo slabo. 45 šol je v preteklem letu imelo omejitve, trdim, da bi bilo boljše, če bi se tja vstopalo prek sprejemnih izpitov. Sedaj so takšni časi, ki podkrepijo, da je to nujno potrebno.«
Tedenska testiranja po informacijah Pečana potekajo brez posebnosti, »občasno pride kakšna serija testov, ki povzročijo nekaj zmede, ker je treba podkrepiti rezultate s PCR-testi, a tudi to poteka bolj ali manj brez posebnosti«. V izolaciji oziroma karanteni je v državi okoli 100 razredov. Cepljenje je bilo za en teden prekinjeno. »Zdrava mera dvoma je dobrodošla, nerazumno iskanje teorij zarote pa je škodljivo. Sam zaupam v znanost.« To je povedal glede dvomov, ki se pojavljajo glede cepiv.
»Vsem staršem, ki z razumevanjem pošiljate svoje otroke v šole, kjer z vso odgovornostjo skrbimo za najvišji možni nivo varnosti in zdravega okolja, se zahvaljujem. Prosil pa bi vse tiste, ki imajo dvome in zadržke, da vendarle svoje pobude naslavljajo na pravilne naslove, kajti vodstva šol to nismo. Grožnje, zgolj zaradi izvajanja odlokov, ki jih moramo spoštovati, ni na mestu in vnaša le nepotreben nemir.«
Del okužb v šolski prostor prinesejo tudi učenci. Glede tega, ali bi jih bilo smiselno testirati, je Pečan dejal, da bo o tem morala spregovoriti zdravstvena stroka. Verjetno bi bilo smiselno kompromisen način kot v Italiji, kje so med prvim valom testirali oddelke, kjer je prišlo do kakšnega kontakta, ker so lahko taki oddelki ostajali v šoli. Smiselno bi bilo razmisliti o nakupu primernih testov, kot so to naredili v Avstriji.
