Pečečnik ostro nad politike v studiu: Se delate norca iz nas?

Bliža se volilna nedelja in soočenja so prišla v finalni teden. Dogajanje na političnem parketu je pestro in kandidati se borijo še za zadnje minute pozornosti. Zadnji teden prinaša številna soočenja, eno izmed njih se je odvilo na nacionalni televiziji. V središču soočenja na Televiziji Slovenija so bila odprta gospodarska, javnofinančna in okoljska vprašanja. O njih so razpravljali predstavniki strank Desus, SAB, SNS, LMŠ, Naša dežela ter skupne liste strank Naša prihodnost in Dobra država. 

Predvolilno soočenje predstavnikov šestih strank so zaupali novinarki Vidi Petrovčič.

V studiu so svoje poglede na gospodarska, javnofinančna, okoljska in druga vprašanja soočili Miran Daković iz stranke Desus, Dejan Podgoršek iz Naše dežele, predsednica SAB Alenka Bratušek, Robert Polnar iz SNS, Violeta Bulc kot predstavnica Skupne liste strank Naša prihodnost in Dobra država ter Brane Golubovič iz LMŠ.

Soočenje. FOTO: RTV

Na vprašanje, ali podpirajo širitev jedrske elektrarne v Krškem, so vsi predstavniki strank v studiu odgovorili pritrdilno. Golubovič (LMŠ) in Alenka Bratušek sta ob tem dodala, da bi pred tem izpeljali referendum.

O spodbujanju gospodarstva sta povprašala kar Pečečnik in Meh

Podjetnik Joc Pečečnik je vprašal zbrane, ali se delajo norca iz podjetnikov in ali verjamejo v to, da se podjetništva nauči na fakulteti. Kot je povedal, ne razume njihovega jezika pri izjavah, in vprašal, zakaj ne podpirajo razvoja podjetništva.

Predstavniki strank so tako predstavili svoja stališča glede spodbujanja podjetništva. Daković, ki, kot je poudaril, prihaja iz gospodarstva, je opozoril na problematiko birokracije, na primer pri umeščanju projektov v prostor, kjer je po njegovi oceni pomembno le, da »tisti žig administratorja štima«, država pa jim lahko pomaga tudi tako, da sodeluje pri iskanju investicij na zanimivih trgih. Pozneje je opozoril še na veliko anomalijo podjetništva, in sicer prekarnost.

Podgoršek pa je prepričan, da bomo, če se ne prestrukturiramo v gospodarstvo z dodano vrednostjo, še naprej izgubljali mlade, izobražene posameznike, ki bodo odhajali v tujino, uvažali pa bomo kader za delovno intenzivno gospodarstvo z nizko dodano vrednostjo. To bi lahko dosegli tudi tako, da bi podjetja razbremenili davka, tudi na dobiček, če vlagajo v osnovna sredstva, v prve zaposlitve mladih, zagovarjajo tudi razvojno kapico, je pojasnil. To bi postavili tudi pod mejo 6.000 evrov, je dejal, torej relativno nizko, da bodo visoko izobraženi kadri videli Slovenijo kot konkurenčnega zaposlovalca, zagovarjajo pa tudi plačno razbremenitev, kot jo predlaga obrtno-podjetniška zbornica.

Alenka Bratušek je poudarila, da je močno in stabilno gospodarstvo pogoj za socialno državo in višje pokojnine. »Za to, da bomo v Sloveniji imeli stabilno gospodarstvo rast, mora država zagotoviti zdrave javne finance. V tem trenutku na žalost tega nimamo,« je prepričana. Kot je opozorila, je ustvarjanje trimilijardne proračunske luknje ob osemodstotni gospodarski rasti zelo neodgovorno, zato v tem trenutku nimamo manevrskega prostora za zmanjševanje prihodkov.

Violeta Bulc je ponovila, da podpira razbremenitev plač: »Absolutno.« Opozorila je, da še vedno nimamo zakona, ki bi pri zagonskih podjetjih dovolil plačevanje z lastniškimi deleži, kar je po njeni oceni velik primanjkljaj, saj se struktura podjetij in podjetništva spreminja. »Moramo zagotoviti, da lahko mlada, rastoča podjetja svoje zaposlene plačujejo z deleži, ker je to zanje motiv, da lahko rastejo,« je predlagala in poudarila, da taka podjetja ustvarjajo delovna vrednost z veliko dodano vrednostjo. Dotaknila pa se je tudi obdavčitve kriptovalut, kjer »trenutno vlada divji zahod«. »Potrebujemo močan zakonski okvir, v okviru katerega se bodo kriptovalute lahko normalno razvijale, hkrati pa bo vsem vlagateljem zagotavljal neko varnost. Trenutno je to igra na srečo,« je opozorila.

Robert Polnar pa je odnos države do podjetnikov postavil v luč davka od dohodkov pravnih oseb. Kot je navedel, država od omenjenega davka vzame tretjino, dve tretjini pa pusti podjetnikom za olajšave. »Tu je popolnoma jasno, kakšen odnos ima država do podjetnikov in na kakšen način se država norce dela iz podjetnikov.« Glede zakona o obdavčitvi kriptovalut pa je Polnar dejal, da je finančni učinek predlaganega zakona, ki sicer ne bo sprejet, ker državnemu zboru poteče mandat, milijon evrov, kar je drobtinica v primerjavi s celotnimi davčnimi prihodki v proračunu. Osebno se sam sicer zavzema za bistveno višjo davčno stopnjo. Nasprotuje tudi socialni kapici, ker ge za nov poskus zniževanje prihodkov proračuna.

Brane Golubović pa je sogovornike vprašal, kateri del prispevkov od plač bi znižali. »Ker če znižamo stroške dela na področju pokojnin ali zdravstva, to pomeni, da v zdravstveni in pokojninski blagajni zmanjka sredstev, ki jih je treba vzeti nekje drugje,« je prepričan. V stranki zato ne podpirajo parcialnega zmanjševanja ali zviševanja davkov.

Podgoršek je glede kriptovalut dejal, da se bomo regulaciji tega področja morali prilagoditi, ko bo to urejeno na evropski ravni, si pa želi, da bi bila Slovenija pionirka na tem področju, zato se zavzema za petodstotni davek. Pri urejanju trga dela pa se mu zdi pomembno tudi vprašanje dinamičnega in fleksibilnega trga dela.