Pediater Baš: Otroke vozijo na cepljenje v Avstrijo, imajo vse nalepke, čeprav jih niso cepili
V okviru Evropskega tedna cepljenja sta priznani pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Denis Baš in priznani specialist javnega zdravja, ki od oktobra 2020 vodi mariborsko območno enoto NIJZ, delno pa je zaposlen v UKC Maribor in sodeluje z Medicinsko fakulteto v Mariboru Zoran Simonovič predstavila stanje in trende cepljenja v Sloveniji, dobre in slabe prakse iz tujine in cepiva, ki bi jih bilo smiselno vključiti v program cepljenja.
Že prihodnje leto bi se lahko brezplačno cepili proti noricam.
Oba sta poudarila, da je precepljenost eden od najučinkovitejših ukrepov za zajezitev pred nalezljivimi bolezni. Pri nekaterih cepljenih smo po njunem mnenju v Sloveniji dobri in učinkoviti, sploh pri cepljenju otrok in mladostnikov, a glede na evropske trende bi lahko bili še boljši.
Pri cepljenju proti gripi smo na repu evropskih držav
»Po vseh dolgih desetletjih cepljenj proti gripi nismo nikoli dosegli zadovoljivih rezultatov in smo še vedno na repu evropskih držav po precepljenosti. Leta 2016 je bilo cepljenih le okoli 3-odstotka populacije, leta 2020/2021 okoli10 odstotkov, lani okoli 8 odstotkov v populaciji in v skupini starejših nad 65 let okoli 25 odstotkov.
»V večini evropskih držav - Skandinaviji, Britaniji in južni Evropi (Španija, Portugalska, Grčija) se vsako sezono cepi več kot 50- odstotka populacije in tega si želimo tudi v Sloveniji,« pravi Simonovič in dodaja, da s cepljenjem zmanjšamo težji potek za gripo, zaščitimo sebe in druge. »Cepivo zmanjša od 40 do 50 odstotkov možnosti, da bi zboleli in zelo zmanjša tveganje pred resno okužbo«
Je razlog za slabšo precepljenost dostopnost do cepilnih mest? Simonovič pravi, da bi lahko bila dostopnost še boljša, saj v nekaterih drugih državah obstajajo stalna cepilna mesta, proti gripi pa se lahko cepijo ljudje tudi v lekarnah, v delovnih organizacijah in tudi v šolskem okolju.
V prihodnje bi lahko dobili univerzalno cepivo za gripo
Želimo si celo dolgotrajnejše zaščite proti gripi v prihodnje, pravi Simonovič, s čimer se nam ne bi bilo treba cepiti vsako leto. »Vse se teče v razvoj cepiva, ki bi zaobjel vse različice virusa gripe in si lahko v prihodnosti obetamo univerzalno cepivo,« je napovedal Simonovič.
Slabša precepljenost proti klopnem meningoencefalitisu
V Sloveniji je tveganje, da nas ugrizne klop z virusom meningoencefalitisom med največjimi v Evropi, a smo še zdaleč od tako dobre precepljenosti, kot jo imajo v Avstriji, kjer se proti klopnem meningoencefalitisu cepi okoli 85 odstotkov populacije, med otroci pa ta številka okoli 90-odstotkov. V Sloveniji se delež cepljenih povečuje, pravi Simonovič in se zdaj cepi s prvim odmerkom okoli 30 odstotkov populacije.
Cepljenje proti HPV virusu
V zaščiti pred rakovimi obolenji smo po besedah Simonoviča dosegli velik napredek in smo od začetnih 50-odstotkov cepljenja mladih v šestem razredu pri cepljenju proti HPV virusu dosegli številko 70 odstotkov. »Želimo si, da bi ta trend še naraščal,« pravi Simonovič.
Baš: Cepljenje proti ošpicam znova visoka, drugače je pri oslovskem kašlju
»Dobra novica je, da je po letih padanja cepljenosti proti ošpicam, rdečkam in mumpsu, ko smo prišli pod prag kolektivne zaščite pod 90 odstotkov, cepljenje proti tem boleznim, ki so zelo nevarne in zelo nalezljive, znova visoka in smo lani kljub vsem izzivom zaradi epidemije prišli na 95 odstotkov.
Druga zgodba so po njegovih besedah cepljenja proti davici tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški parali, kjer je precepljenost padla pod 90 odstotkov. Pri otroških cepljenjih je v času epidemije covida-19 prišlo do zamud, ki se tudi odpravljajo in v teh statistikah še niso zajete. »Kljub vsemu smo pediatri šolski zdravniki vložili ogromno energije za zaščito otrok pred nalezljivimi boleznimi,« je dejal.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju zelo svetuje tudi nosečnicam.
Skepsa v cepiva so v zadnjih letih pustila nekaj posledic
Baš je dejal, da je dobrobit otroka tako staršem kot pediatrom na prvem mestu in s tem tudi nagovarjajo starše, ki so morda v skepsi zaradi cepljenja. »V zadnjih letih je poleg pandemije, mitov o cepljenju in izzivov vplivalo na starše oklevanje, da bi morda odložili cepljenje, a naj se starši zavedajo, da je za otroka pomembno, da se bo dobro razvijal in imel kvalitetno življenje,« pravi Baš in starše poziva, da je pri tem izredno pomembno, kje iščejo informacije. Pozval jih je, da si vse v zvezi s cepljenji lahko preberejo na portalu cepljenje.info.
Baš pravi, da trenutno nimamo izbruhov ošpic ali oslovskega kašlja in da smo dobro zaščiteni, a to je pogojeno z dobro precepljenostjo. »Dokler smo v blagostanju ljudje običajno o izbruhih in zapletih ne razmišljajo. Dokler imamo mir, se nam zdi, da je vrednota samoumevna. Enako je pri cepljenju. Dokler je zaščita dobra, smo varni. Lahko pride sicer do prenosa, a če smo dobro precepljeni, se ošpice ne bodo razširile,« pravi Baš.
V program brezplačnih cepljenj tudi cepljenje proti rotavirusu in proti noricam?
Baš pravi, da bi si želeli v redni program uvrstiti tudi cepljenje proti rotavirusu, s katerim se je treba s prvim odmerkom cepiti do otrokovega šestega meseca. Pediatri se zavzemajo za to, da bi cepljenje proti rotavirusu postalo brezplačno (zdaj je plačljivo za oba odmerka).
Na Nijz so pediatri dali tudi predlog, da bi v program neobveznega in neplačljivega cepljenja uvrstili tudi cepljenje proti noricam. »Mnogi ne vedo, da imamo že 30 let na voljo učinkovito cepivo proti noricam,« pravi Baš. S cepivom bi otroke cepili po prvem letu starosti z dvema odmerkoma, s tem pa preprečili, da bi otrok zbolel, bil morebiti hospitaliziran zaradi zapletov, ki jih ta virus lahko povzroči.
Za predlog za brezplačno cepljenje proti noricam so se po besedah Baša pediatri odločili iz večih razlogov. Med njimi so ta, da je otrok sedem dni bolan, starši pa s tem tudi službeno odsotni. Otrokom po noricah pade odpornost in so več tednov dovzetni za okužbe in morebitne zaplete. Pri določenem deležu pride tudi do gnojnega zapleta, kar zahteva zdravljenje z antibiotikom in pride tudi do hujših zapletov, je pojasnil Baš. S takšnimi zapleti letno hospitalizirajo okoli deset otrok, izkušnje iz tujine pa kažejo, da bi lahko s cepljenji preprečili nastanek bolezni in zaplete.
Če se bo ministrstvo za zdravje tako odločilo, bi lahko že naslednje leto brezplačno cepili proti noricam.
Nekateri starši zlorabljajo sistem
Sogovornika sta opozorila, da je treba v družbi spodbujati zaupanje v pomembnost in varnost cepljenja. Baš še zaveda, da nekateri starši ne želijo otroka cepiti, četudi bi ga glede na njegovo zdravstveno stanje lahko, zato se izogibajo pediatrov, ki imajo tudi vlogo prijaviteljev.
Opaža pa tudi, da nekateri starši zlorabljajo sistem. »Opažamo, da nekateri starši hodijo na cepljenje v Avstrijo k določeni osebi oziroma k določenemu zdravniku in imajo vse nalepke, da so otroka cepili, čeprav ga niso. Če tak otrok pride v vrtec ali v zdravstveno ustanovo zavestno ogroža javno zdravje in to je zloraba,« poudarja Baš.
