ZAPLETI PO PREBOLELI BOLEZNI
Kaj se dogaja na pediatrični kliniki? Med otroki pojav še nikoli videnih bolezni (FOTO)
Pri 48 otrocih so se pojavile nenavadne bolezni po okužbi z novim koronavirusom.
Odpri galerijo
Nenavadni izpuščaji na nogah in rokah. FOTO: TV Slovenija, MMC, posnetek zaslona
Nič kaj spodbudne novice ne prihajajo s pediatrične klinike v Ljubljani, kjer so v zadnjih mesecih pediatri obravnavali pri otrocih več nenavadnih bolezni, ki jih pred epidemijo novega koronavirusa niso poznali.
Dr. Tadej Avčin, vodja službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na pediatrični kliniki v Ljubljani, pravi, da sta med boleznimi najpogostejša večorganski vnetni sindrom (angl. multisystem inflammatory syndrome in children, MIS-C) in vnetje drobnih žil, povezano s covidom 19 (angl. COVID-19 associated vasculitis/vasculopathy).
»Pri večorganskem vnetnem sindromu gre za izrazito težko sistemsko vnetno reakcijo, v sklopu katere so lahko prizadeti različni organski sistemi, najpogosteje srce, prebavila, koža in oči, nekoliko redkeje pa pljuča, ledvice in možgani,« pojasnjuje Avčin.
Doslej so v bolnišnici zdravili 24 otrok s to boleznijo, vsi pa so bili pozitivni na sars-cov-2 oziroma so imeli v krvi prisotnost protiteles.
Večorganski vnetni sindrom se pojavi zaradi prekomernega imunskega odziva. »Naši bolniki so bili predhodno zdravi otroci brez kroničnih bolezni,« pravi Avčin. Štirje otroci od 24 so imeli simptomatsko okužbo z novim koronavirusom približno en mesec pred začetkom pojava te nove bolezni, torej so se zapleti pojavili šele mesec dni po okužbi. Pri ostalih dvajsetih je okužba s sars-cov-2 potekala asimptomatsko, a so pri vseh, ko so bili sprejeti v bolnišnico zaradi večorganskega vnetnega sindroma, potrdili protitelesa.
Po besedah Avčina je večorganski vnetni sindrom trenutno v Sloveniji najpogostejša imunsko posredovana (neinfektivna) vnetna bolezen pri otrocih. Podatkov o dolgotrajnem poteku in možnosti ponovitve pediatri trenutno še nimajo.
Hospitalizacija traja približno 14 dni. Večina se jih zdravi na polintezivnih oddelkih, medtem ko so bili trije otroci zdravljeni na intenzivni terapiji. Pri vseh bolnikih jim je uspelo doseči umiritev vnetja.
Dolgoročne posledice (predvsem na srcu) bodo lahko ocenili šest mesecev od začetka bolezni, je pojasnil Avčin. Med potekom bolezni lahko pride do smrti, ki pa jo v Slovenijo nismo potrdili. Po podatkih iz literature je smrtnost pri večorganskem vnetnem sindromu (MIS-C) 1,5-odstotna.
Na pediatrični kliniki so prvič zabeležili še pojav bolezni, ko otroci dobijo nenavadne izpuščaje na nogah in rokah. Gre za vnetje drobnih žil in tudi ta bolezen je povezana s covidom 19. »Najpogosteje se pojavijo kožni izpuščaji, redkeje zapleti na drugih organskih sistemih,« pojasnjuje Avčin.
Vnetje drobnih žil oziroma te izpuščaje so ugotovili pri 14 otrocih. 20 odstotkov teh bolnikov je bilo pozitivnih na sars-cov-2. Pri eni bolnici je po preboleli okužbi prišlo do kožnega izpuščaja, pozneje pa do odmrtja dela kosti in arterijske hipertenzije.
»Teh izpuščajev prej nismo opažali in skupaj s kolegi iz tujine preučujemo domnevno vzročno povezanost. Za oceno, ali gre za ponavljajočo se bolezen, imamo trenutno premalo podatkov in so potrebne nadaljnje raziskave,« je še razkril Avčin.
Dr. Tadej Avčin, vodja službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na pediatrični kliniki v Ljubljani, pravi, da sta med boleznimi najpogostejša večorganski vnetni sindrom (angl. multisystem inflammatory syndrome in children, MIS-C) in vnetje drobnih žil, povezano s covidom 19 (angl. COVID-19 associated vasculitis/vasculopathy).
Kaj je večorganski vnetni sindrom
»Pri večorganskem vnetnem sindromu gre za izrazito težko sistemsko vnetno reakcijo, v sklopu katere so lahko prizadeti različni organski sistemi, najpogosteje srce, prebavila, koža in oči, nekoliko redkeje pa pljuča, ledvice in možgani,« pojasnjuje Avčin.
Doslej so v bolnišnici zdravili 24 otrok s to boleznijo, vsi pa so bili pozitivni na sars-cov-2 oziroma so imeli v krvi prisotnost protiteles.
Zapleti so se pojavili pri zdravnih otrocih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom (simptomatsko in asimptomatsko). FOTO: Jure Eržen, DeloBolezen se pojavi od dva do šest tednov po okužbi s sars-cov-2
Zapleti so se pojavili pri zdravnih otrocih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom (simptomatsko in asimptomatsko). FOTO: Jure Eržen, Delo
Večorganski vnetni sindrom se pojavi zaradi prekomernega imunskega odziva. »Naši bolniki so bili predhodno zdravi otroci brez kroničnih bolezni,« pravi Avčin. Štirje otroci od 24 so imeli simptomatsko okužbo z novim koronavirusom približno en mesec pred začetkom pojava te nove bolezni, torej so se zapleti pojavili šele mesec dni po okužbi. Pri ostalih dvajsetih je okužba s sars-cov-2 potekala asimptomatsko, a so pri vseh, ko so bili sprejeti v bolnišnico zaradi večorganskega vnetnega sindroma, potrdili protitelesa.
Po besedah Avčina je večorganski vnetni sindrom trenutno v Sloveniji najpogostejša imunsko posredovana (neinfektivna) vnetna bolezen pri otrocih. Podatkov o dolgotrajnem poteku in možnosti ponovitve pediatri trenutno še nimajo.
Hospitalizacija traja približno 14 dni. Večina se jih zdravi na polintezivnih oddelkih, medtem ko so bili trije otroci zdravljeni na intenzivni terapiji. Pri vseh bolnikih jim je uspelo doseči umiritev vnetja.
Dolgoročne posledice (predvsem na srcu) bodo lahko ocenili šest mesecev od začetka bolezni, je pojasnil Avčin. Med potekom bolezni lahko pride do smrti, ki pa jo v Slovenijo nismo potrdili. Po podatkih iz literature je smrtnost pri večorganskem vnetnem sindromu (MIS-C) 1,5-odstotna.
Kaj je vnetje drobnih žil?
Na pediatrični kliniki so prvič zabeležili še pojav bolezni, ko otroci dobijo nenavadne izpuščaje na nogah in rokah. Gre za vnetje drobnih žil in tudi ta bolezen je povezana s covidom 19. »Najpogosteje se pojavijo kožni izpuščaji, redkeje zapleti na drugih organskih sistemih,« pojasnjuje Avčin.
Vnetje drobnih žil oziroma te izpuščaje so ugotovili pri 14 otrocih. 20 odstotkov teh bolnikov je bilo pozitivnih na sars-cov-2. Pri eni bolnici je po preboleli okužbi prišlo do kožnega izpuščaja, pozneje pa do odmrtja dela kosti in arterijske hipertenzije.
»Teh izpuščajev prej nismo opažali in skupaj s kolegi iz tujine preučujemo domnevno vzročno povezanost. Za oceno, ali gre za ponavljajočo se bolezen, imamo trenutno premalo podatkov in so potrebne nadaljnje raziskave,« je še razkril Avčin.
