Pediatri že opažajo posledice pretirane uporabe zaslonov pri otrocih
Zaradi digitalnih tehnologij in prekomerne uporabe zaslonov se krhajo odnosi med starši in otroci, ki so vedno bolj osamljeni in anksiozni, hkrati pa so čustveno spregledani in imajo premalo medosebnih odnosov. To je eno glavnih sporočil okrogle mize o tem, kako učinkovito zmanjšati prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Namen dogodka v organizaciji Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij Slovenije je izpostaviti najpogostejše vzroke in z njimi povezane posledice prekomerne uporabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih, prav tako opredeliti predloge sistemskih in drugih ukrepov za učinkovito naslavljanje problematike.
Dijak 4. letnika ljubljanske Gimnazije Vič Val Stankovič Pangerc je povedal, da so mladi razočarani, odnosi med starši in otroci se krhajo, ti jim ne zaupajo, starši jim ne uspejo pomagati, zato se zatekajo na splet v druge skupnosti, kjer iščejo pomoč. »Tukaj se kaže jasno potreba, da se čustveni in osebni odnosi med starši in otroci izboljšajo. To velja tudi za šolo, kjer je telefon velik motilec teh medosebnih odnosov,« je dejal.
Pediatri že opažajo posledice pretirane uporabe zaslonov pri otrocih
Pediatrinja Anja Radšel je opozorila, da pediatri že opažajo posledice pretirane uporabe zaslonov pri otrocih, saj ima ta lahko različne škodljive učinke na otrokov razvoj in zdravje. Težave so povezane z odnosom staršev do zaslonov, sami so velikokrat nekritični in pustijo otroke pred zasloni več kot je priporočeno. »Nobena zaslonska vsebina ne more nadomestiti doživetja interakcije v živo, po možnosti kje zunaj v naravi,« je poudarila.
»Starši smo najprej lahko dober zgled. Če bomo mi takšni, imamo veliko več priložnosti, da bodo otroci takšni, kot morajo biti,« je izpostavila podjetnica Zori Jakolin, sicer mati dveh otrok. Opozorila je tudi na pomanjkanje ozaveščanja o škodljivi uporabi zaslonov.
Strinjala se je direktorica ljubljanskega svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Mateja Hudoklin, ki je opozorila, da se zavedajo vseh pasti spleta in da je to tudi odgovornost odraslih. V centru se po njenih besedah srečujejo s številnimi težavami mladih, predvsem z anksioznostjo in pomanjkanjem koncentracije v šoli. »Vse te stvari bi bilo treba vpeljati sistemsko in v vsakdanje družinsko življenje,« je zaključila.
Da je treba nujno iskati sistemske rešitve in ravnovesje med uporabo in neuporabo zaslonov, se strinja svetovalni delavec na Centru Gustava Šiliha Maribor Jani Stergar. »Opažamo prisotnost ogromnega hitenja in premalo ustavljanja. Otroci ne slišijo drug drugega,« je poudaril. V njegovi šoli pouk po dogovoru z učenci in starši poteka brez telefonov, saj jih ob prihodu v šolo pustijo v škatli.
Ajdi Petek z ljubljanske fakultete za družbene vede se zdi, da tehnologije same po sebi niso slabe. Način »kako jih uporabljamo, nam kaže zrcalo družbe oziroma na težave, ki jih imamo v družbi,« meni. Problematizirala je dobiček telekomunikacijskih družb, ki da je pomembnejši od problematike, povezane s šolo in duševnim zdravjem otrok. Z njo je soglašal povezovalec dogodka Simon Delakorda iz Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo. Prepričan je, da bi morali kot družba »pritiskati« na korporacije in telekomunikacijske operaterje, da zmanjšajo oglaševanje novih tehnologij.
