NOBELOVA NAGRADA ZA MIR
Pedro Opeka spet med kandidati
Letos je dopolnil 70 let, že 44 let deluje za najrevnejše Madagaskarja in je pomagal vsaj pol milijona ljudem.
Odpri galerijo
Za Nobelovo nagrado za mir je letos predlaganih 330 kandidatov, 216 posameznikov in 114 organizacij. Pedro Opeka je letos dopolnil 70 let in že 44 let deluje za najrevnejše Madagaskarja, pri čemer je pomagal vsaj pol milijona ljudem. Bo to dovolj za Nobelovo nagrado za mir?
Petčlanski norveški komite, ki mu predseduje pravnica Berit Reiss-Andersen, zaseda v posebni sobi Nobelovega inštituta, kjer na stenah visijo fotografije vseh nagrajencev ter logotipi institucij in organizacij, ki so prejele to prestižno priznanje. Od leta 1901 do danes so v Oslu podelili že 131 nagrad (104 posameznikom in 27 organizacijam), edini, ki je nagrado za mir zavrnil, je bil vietnamski premier Le Duc Tho.
Geir Lundestad, ki je bil 25 let tajnik Komiteja za Nobelovo nagrado za mir, je pred tremi leti izdal knjigo Tajnik miru. Odstrla je zaveso pred delom komiteja in vznemirila predvsem kroge, povezane s podeljevanjem Nobelovih nagrad. Obsodili so ga, da je kršil obvezo o zaupnosti. Ta namreč določa, da se imena in druge podrobnosti o kandidatih lahko razkrijejo šele 50 let po nominaciji.
Lundestad je opisal tri primere, ko so se v komiteju pojavila nesoglasja in so odstopili posamezni člani. Prvič leta 1935, ko je bil nominiran Hitler, zatem leta 1973, ko so nagrado dodelili Henryju Kissingerju in Le Duc Thoju, ter leta 1994, ko so si nagrado delili Jaser Arafat, Jicak Rabin in Šimon Peres. Obžaluje tudi, da so nagrado leta 2009 podelili Obami, za največji spodrsljaj v 106-letni zgodovini pa ocenjuje nepodelitev nagrade Mahatmi Gandiju, ki je bil nominiran kar petkrat.
Tudi Pedro Opeka je večkratni kandidat za Nobelovo nagrado za mir, ki neumorno dela naprej. Že deset let zapored obiskuje evropske države, kjer želi »prebuditi vesti evropskih bratov, ki se ne zavedajo življenjskih razmer na Madagaskarju. Potrebujemo univerzalno solidarnost, da bo spremenila svet.«
Najstarejša sestra iz družine Opeka, Bernarda, pravi, da v Argentini, kjer živi, ni Slovenca, ki ne bi poznal dela misijonarjev na Madagaskarju. Julija so s Petrom v slovenskem domu praznovali njegovo 70-letnico, kar je bilo zelo čustveno in nepozabno doživetje. O Nobelovi nagradi za mir ima Bernarda kar nekaj pomislekov, saj meni, da je predvsem politična. »Če jo dobi ali ne, za nas sorodnike in posebno za Petra to ni nujna stvar. Če pa bo kdaj deležen te nagrade, bo to nagrada za vse ljudi, ki žive in delajo v skupnosti Akamasoa.«
Slovesna podelitev bo 10. decembra, na dan smrti izumitelja dinamita Alfreda Nobela, nagrajenec pa bo poleg medalje in diplome dobil še približno milijon evrov.
Petčlanski norveški komite, ki mu predseduje pravnica Berit Reiss-Andersen, zaseda v posebni sobi Nobelovega inštituta, kjer na stenah visijo fotografije vseh nagrajencev ter logotipi institucij in organizacij, ki so prejele to prestižno priznanje. Od leta 1901 do danes so v Oslu podelili že 131 nagrad (104 posameznikom in 27 organizacijam), edini, ki je nagrado za mir zavrnil, je bil vietnamski premier Le Duc Tho.
Prekršil zavezo molka
Geir Lundestad, ki je bil 25 let tajnik Komiteja za Nobelovo nagrado za mir, je pred tremi leti izdal knjigo Tajnik miru. Odstrla je zaveso pred delom komiteja in vznemirila predvsem kroge, povezane s podeljevanjem Nobelovih nagrad. Obsodili so ga, da je kršil obvezo o zaupnosti. Ta namreč določa, da se imena in druge podrobnosti o kandidatih lahko razkrijejo šele 50 let po nominaciji.
Alfred Nobel je v oporoki opredelil, kdo naj prejme to prestižno nagrado, ki vsako leto dviguje veliko prahu: »Tisti, ki je največ naredil za bratstvo med narodi, za odpravo ali zmanjšanje stalne vojske in spodbujanje miru.«
Lundestad je opisal tri primere, ko so se v komiteju pojavila nesoglasja in so odstopili posamezni člani. Prvič leta 1935, ko je bil nominiran Hitler, zatem leta 1973, ko so nagrado dodelili Henryju Kissingerju in Le Duc Thoju, ter leta 1994, ko so si nagrado delili Jaser Arafat, Jicak Rabin in Šimon Peres. Obžaluje tudi, da so nagrado leta 2009 podelili Obami, za največji spodrsljaj v 106-letni zgodovini pa ocenjuje nepodelitev nagrade Mahatmi Gandiju, ki je bil nominiran kar petkrat.
Sestra ima pomisleke
Tudi Pedro Opeka je večkratni kandidat za Nobelovo nagrado za mir, ki neumorno dela naprej. Že deset let zapored obiskuje evropske države, kjer želi »prebuditi vesti evropskih bratov, ki se ne zavedajo življenjskih razmer na Madagaskarju. Potrebujemo univerzalno solidarnost, da bo spremenila svet.«
Najstarejša sestra iz družine Opeka, Bernarda, pravi, da v Argentini, kjer živi, ni Slovenca, ki ne bi poznal dela misijonarjev na Madagaskarju. Julija so s Petrom v slovenskem domu praznovali njegovo 70-letnico, kar je bilo zelo čustveno in nepozabno doživetje. O Nobelovi nagradi za mir ima Bernarda kar nekaj pomislekov, saj meni, da je predvsem politična. »Če jo dobi ali ne, za nas sorodnike in posebno za Petra to ni nujna stvar. Če pa bo kdaj deležen te nagrade, bo to nagrada za vse ljudi, ki žive in delajo v skupnosti Akamasoa.«
Kako pomagatiZdruženje Akamasoa (Dobri prijatelji) gre v korak s časom, imajo svojo spletno stran www.perepedro-akamasoa.net, po svetu pa so še združenja njegovih prijateljev, tudi dostopna na internetu. Združenja so v njegovi rodni Argentini, Franciji in posebno na otoku Reunion ter v Italiji. Pri nas donacije za njegovo skupnost in za obroke riža za otroke zbirajo na spletni strani www.missio.si/pomagam.
Slovesna podelitev bo 10. decembra, na dan smrti izumitelja dinamita Alfreda Nobela, nagrajenec pa bo poleg medalje in diplome dobil še približno milijon evrov.