Pehtranova potica iz steklenice

Že več kot dve leti sta minili, odkar je Žganjekuha Kržič z Vrhnike sodelovala na 6. Agrobiznis konferenci v Ljubljani, kamor so poslali žgano pijačo, ki so jo poimenovali brodka. Takrat so razglasili najboljšega podjetnika v kmetijstvu, najbolj inovativen izdelek in najboljši izdelek po izboru porabnikov.

To zadnje priznanje je prejel mladi Martin Kržič za brodko, visokokakovostno in inovativno žgano pijačo, ki je kot prva na svetu izdelana iz presežkov kruha. Sliši se kar neverjetno, a priznanje je dokaz, da je mladi Kržič resno razmišljal, kako uporabiti kruh, ki ga ne prodajo.
 

Žganje iz kruha

Brodka nastaja v družinskem podjetju Žganjekuha Kržič. Njihovi začetki segajo v leto 1994, ko je Martinov oče Ciril, sicer električar po poklicu, začel kuhati brinjevec. »Podjetje ima bogato tradicijo in več kot 20-letne izkušnje pri proizvodnji žganih pijač na eni strani in sodoben pogled na aktualne težave naše družbe na drugi,« pravi Martin Kržič, ki se v zadnjem letu kolikor toliko uspešno spopada z epidemijo covida-19.

Pravi, da se pozna, ker so gostinski lokali zaprti, saj na tem delu prometa preprosto ni. »Je pa res, da večine prometa niso predstavljali gostinci,« pove Kržič. »Zelo pa se nam je poznal izpad števila turistov, saj poleti prodamo zelo veliko darilnih stekleničk, ki jih kupujejo za spominke. Tudi trgovine so manj naročale, se nam je pa na drugi strani nekoliko povečala prodaja na domu, torej pri nas na Vrhniki. Mogoče je bil razlog tudi v poudarjanju kupovanja domačih oziroma lokalnih izdelkov.«

Ko so predstavili brodko, žganje, ki ga pripravljajo iz kruha, so bili številni ljubitelji žganih pijač precej presenečeni. Lani je Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike, ki med drugim pripravlja vrsto dogodkov s področja gastronomije, objavil razpis za pridobitev priznanj za certifikat kakovosti Odlično je, vrhniško je. »Prijavili smo štiri pijače: novo brodko, borovničevec, viljamovko in medeni liker,« pove Martin Kržič.

»Vzorce so v ocenjevanje poslali na biotehniško fakulteto, kjer so vse štiri pijače dobile več kot 18 točk od 20. Najvišjo oceno, to je 19 točk, je dobila brodka kot najkakovostnejša pijača. Za nas je to posebna referenca, lahko bi rekel, da kaže na odličnost našega delovanja. Z Zavodom Ivana Cankarja odlično sodelujemo, saj nas povabijo na sejme, med drugim na festival kave. Veseli smo, da nas v lokalnem okolju podpirajo.«
 

Zeliščni liker

V Žganjekuhi Kržič že od leta 2018 pripravljajo tudi džin, poimenovali so ga Gin s klanca, ter na etiketo narisali velike in značilne Cankarjeve brke. Takrat je minilo tudi sto let od smrti velikega pisatelja. Proizvodnje so se lotili, ko je džin postal moderna, rekli bi tudi kultna pijača. Mladega podjetnika sprašujemo, zakaj je džin postal tako priljubljen. Mnogi se spomnijo, da je bila pred desetletji zelo priljubljena mešanica džina in tonika. »Moji starši so, ko so bili mladi, pili džintonik.

Na vaše vprašanje, zakaj je džin spet postal priljubljen, pa preprosto ne znam odgovoriti. V tem precej zaostajamo za tujino, kjer je džin že vrsto let med najbolj želenimi pijačami. Kljub vsemu nisem nikjer zasledil, da bi bil tako priljubljen. Pri nas smo imeli celo festivale, kjer so se predstavljali različni slovenski proizvajalci te pijače. Teh je zelo veliko, kar je zelo zanimivo. V dveh ali treh letih smo v Sloveniji dobili več kot 20 izdelovalcev džina.«

Kakšen pa je ta, ki ga pripravljajo v Žganjekuhi Kržič? »Zelo aromatičen,« pojasni Martin. »Zelo močna je nota brinja. To smo tudi želeli, ker je sicer brinjevec tradicionalna slovenska pijača, zato se njegova aroma odraža v našem džinu. Dodali smo koriander, angeliko in cimet ter pomarančno in limonino lupino.«


Ko se z Martinom pogovarjamo o džinu in brinjevcu, ne moremo mimo vprašanja o razliki med tema pijačama. »Naj razložim. Brinjevec je brinovo žganje. Osnova so brinove jagode, ki jih namočimo v vodo, dodamo kvasovke, nato pa sladkor v brinju fermentira in nastane alkohol. Potem se to destilira v kotlu za žganjekuho. Torej, alkohol, ki je v brinjevcu, nastane iz sladkorja v brinju. Pri džinu pa je osnova vodka oziroma neki drug etanol, recimo čim bolj nevtralen alkohol, kamor se namočijo zelišča. Vse to damo v kotel in se potem samo enkrat prekuha, da zelišča aromatizirajo osnovni alkohol. Brinjevec pa se tradicionalno kuha dvakrat.«

V Žganjekuhi Kržič vedno gledajo naprej, saj želijo kupcem oziroma pivcem ponuditi kaj novega. Po džinu in brodki se lahko pohvalijo, da je na prodajnih policah zdaj še ena novost, to je pehtranov liker. Ko Martin odpre steklenico, nas vonj spomni na pehtranovo potico. »Zadnja leta opažamo, da se vse manj prodajajo sadni likerji, zato smo se odločili, da pripravimo nekaj novega na podlagi zelišč,« razloži Kržič.


»Odločili smo se za pehtran, ki je izjemno aromatičen. Naredili smo pijačo z višjo stopnjo alkohola in s čim manj sladkorja, torej ga je le toliko, da je liker piten. Odzivi so zelo dobri, kar nas veseli, saj smo ga tržišču ponudili šele po novem letu. Osnova za pehtranov liker je jabolčno žganje, ki ga skuhamo. Nato v alkoholu raztopimo sladkor in namočimo vejice pehtrana, ki da v dveh tednih od sebe vonj in okus ter barvo. Nato vse skupaj precedimo in ustekleničimo.«