Peš po grajskih poteh
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je tudi letos organiziralo tradicionalen pohod po grajskih poteh, ki so ga začeli že leta 2004. Doslej je bilo izpeljanih že 17. pohodov, tudi lani, zaradi epidemije pa je odpadel v letu 2020. Zbirno mesto je bilo pri graščini Prebold, ki je še edini ohranjeni pomnik iz časov gradov, grofov in grajske gospoščine, a žal tudi prepuščen usodi lastnikov.
Pohodnike je najprej pozdravila predsednica društva Nuša Stergar. O posameznih grajskih postojankah pa je spregovoril zgodovinar prof. Uroš Herman, ki je obširneje podal informacije tudi med potjo, na točkah, kjer so grajski objekti stali. Pohodniki so se najprej odpravili z graščine proti mestu na pobočju Tolstega vrha nad Preboldom, kjer je nekoč stal grad Libenštajn (Liebenstain). Ta grad se prvič omenja leta 1288, danes pa o njem skorajda ni več sledu. Od tam so se podali do Gorice v Kaplji vasi, kjer je stala graščina Gorica (Gorzhof), ki je bila prvič omenjena leta 1586, v drugi polovici prejšnjega stoletja pa so jo podrli in na njenem mestu zgradili stanovanjsko hišo.
Plošča sarkofaga za perice?
Pot so od tam nadaljevali do preboldske cerkve sv. Pavla, kjer so si na severni strani ogledali vzidana nagrobnika. Prvi pripada otroku Ernestu Friedrichu (ki je bil grofov sin), drugi pa celjskemu škofu Gaudenciju iz 6. stoletja. Ta kamen je bil prvotno vzidan v menzo velikega oltarja do leta 1896, na kar spominjajo trije posvetilni križi in vdolbina za relikvije. Ker so v bližini cerkve perice za pranje v potoku uporabljale kamnit neokrašen rimski sarkofag kot korito še leta 1926, je možno, da je bila plošča vzeta s tega sarkofaga.
Zgodovinar Uroš Herman je ob tej priložnosti povedal nekaj besed tudi o sami cerkvi, zgrajeni leta 1898, ki je nadomestila tisto iz leta 1775. Prva, verjetno lesena, je bila tu postavljena že več stoletij prej, okrog leta 1302. Spregovoril je tudi o zasnovi središča Prebolda, ki ima takšno podobo še danes.
Pohodniki, med katerimi je bil tudi župan Vinko Debelak z ženo, so se nato odpravili do cerkve v Sv. Lovrencu, ki ima prvotne korenine daleč nazaj, saj se prvič omenja že leta 1392. Blizu cerkve je bil postavljen tudi dvor Šentlovrenc (Štok), ki so ga od leta 1437 upravljali celjski fevdniki, pozneje pa mnogi drugi. Na območju nekdanjega dvorca stoji kmečka hiša pri Govedič.
Od tam so se udeleženci zanimivega pohoda podali še do Šešč, kjer je stal dvorec Šešče (Schonbichel), ki je bil pozidan okoli leta 1600. Razpadel je pred kakšnimi 200 leti, danes pa nad njegovimi kletmi stoji domačija Sirc. Tu so se pohodniki obrnili in se zazrli v Burkeljčev hrib nad vasjo, na katerem je nekoč stal grad Žaženberk (Sachsenwart). Ta je prvič omenjen v dokumentu iz leta 1311. Danes je le še nekaj kamnov in ostankov obrambnega jarka.
Kot že vrsto let so pohod zaokrožili pri muzejski zbirki v Dolenji vasi, kjer so jih počakali in pogostili nekateri starejši člani zgodovinsko-narodopisnega društva s predsednico Nušo Stergar na čelu. Vsi po vrsti so ugotavljali, da so preživeli nadvse lep dan in obogatili svoje vedenje o zgodovini svojega kraja in okolice.
