BOJ PROTI KORONAVIRUSU
Pet vprašanj za ministra Zdravka Počivalška
Pred časom je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek dejal: »Enostavno si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici.« Kaj je danes drugače?
Odpri galerijo
Zdravko Počivalšek. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Pred božičnimi in novoletnimi prazniki je takratni minister za zdravje Tomaž Gantar (položaj je zapustil, njegov resor pa je začasno prevzel predsednik vlade Janez Janša) predlagal 14-dnevno zapiranje države, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je temu nasprotoval in predlagal celo sproščanje ukrepov. Vlada se je odločila slediti predlogu ministra za gospodarstvo in je za nekaj dni okoli praznikov nekoliko zrahljala ukrepe in dovolila nekaj več druženja.
Bolnišnične postelje so po praznikih nekoliko polnejše, iz ust Janše pa je bilo v preteklih dneh slišati, da nam grozi celo zaostrovanje ukrepov. Ministra Počivalška, ki je nasprotoval zapiranju države, oziroma ministrstvo, ki ga vodi, smo zato prosili za odgovore na nekaj vprašanj.
Ali je bilo po mnenju ministra za gospodarstvo sproščanje ukrepov med prazniki napaka?
Minister Počivalšek ocenjuje, da je bilo sproščanje ukrepov med prazniki kot odziv na pozive reprezentativnih zbornic, pa tudi z vidika vpliva na psihološko razbremenitev državljanov ključnega pomena, seveda ob upoštevanju usmeritev NIJZ, zelo strogih pogojih izvajanja nekaterih dejavnosti ter zaostrenim inšpekcijskim nadzorom in kaznovanjem morebitnih kršiteljev. To je predstavljalo pomemben, četudi začasen korak v smeri vsaj spodbujanja delovanja različnih dejavnosti in ohranitve delovnih mest.
Kako minister za gospodarstvo ocenjuje napoved predsednika vlade o možnosti zaostrovanja ukrepov?
Sproščanje ukrepov je sorazmerno povezano s stanjem okužb in razmerami v bolnišnicah, naravo dela v posamezni dejavnosti in tveganjem za prenos okužb ter upoštevaje nujnost posameznih dejavnosti za delovanje družbe. Vlada ob vsakem sproščanju ukrepov preverja njihovo utemeljenost, skladno z upoštevanjem strokovnega mnenja in aktualne epidemiološke slike. S ciljem minimiziranja možnosti za prenos koronavirusnih okužb se tako v primeru slabše epidemiološke slike dopušča izvajanje zgolj najnujnejših dejavnosti, v primeru izboljšanja stanja pa se širi nabor možnih izjem.
Ali minister podpira zaostrovanje ukrepov v boju proti novemu koronavirusu ali še vedno zavzema držo, kot jo je pred prazniki – kontrolirano sproščanje ukrepov?
Osnovni cilj ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in s tem tudi ministra že ves čas ostaja enak, in sicer da se v najkrajšem možnem času in v čim večji meri oz. v celoti odpravijo omejitveni ukrepi in sprosti izvajanje storitvenih dejavnosti v vseh panogah ter omogoči nemoteno in normalno poslovanje vseh gospodarskih subjektov.
Kaj se je spremenilo v vladnem boju proti novemu koronavirusu od izjave, da si enostavno moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici, pa do danes? Smo še vedno v slepi ulici?
Ministrova izjava se je nanašala na jesensko zaprtje v času drugega vala epidemije, ko se je vlada na tedenski ravni seznanila s stanjem kapacitet in rezerv v zdravstvenem sistemu, na drugi strani pa s stanjem v gospodarstvu. Z izrazom, da si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici, je bil izpostavljen ključen pomen, da se kljub najdaljšemu in temeljitemu zaprtju v primerjavi z drugimi državami v regiji to ni poznalo pri zmanjšanju števila novookuženih, hospitaliziranih in oseb na intenzivni negi. Kar pa je pravzaprav osnovni namen in cilj zaprtja. Minister ocenjuje, da bo novi načrt sproščanja ukrepov, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada, zagotavljal večjo predvidljivost in sistematičnost na področju sproščanja dejavnosti.
Kdaj bi 14-dnevni 'lockdown', kot ga je za zamejitev širjenja virusa predlagal nekdanji minister Gantar, na gospodarstvo vplival slabše: med božičnimi in novoletnimi prazniki ali danes?
Šele ko bomo enkrat za vselej odpravili omejitvene ukrepe, sprostili izvajanje dejavnosti v vseh panogah ter omogočili nemoteno in normalno poslovanje vseh gospodarskih subjektov, bomo lahko govorili o izboljšanju stanja. Do takrat pa noben 'lockdown', ki temelji na sprejetju omejitvenih vladnih ukrepov, ni sprejemljiv za slovenska podjetja.
Bolnišnične postelje so po praznikih nekoliko polnejše, iz ust Janše pa je bilo v preteklih dneh slišati, da nam grozi celo zaostrovanje ukrepov. Ministra Počivalška, ki je nasprotoval zapiranju države, oziroma ministrstvo, ki ga vodi, smo zato prosili za odgovore na nekaj vprašanj.
Ali je bilo po mnenju ministra za gospodarstvo sproščanje ukrepov med prazniki napaka?
Minister Počivalšek ocenjuje, da je bilo sproščanje ukrepov med prazniki kot odziv na pozive reprezentativnih zbornic, pa tudi z vidika vpliva na psihološko razbremenitev državljanov ključnega pomena, seveda ob upoštevanju usmeritev NIJZ, zelo strogih pogojih izvajanja nekaterih dejavnosti ter zaostrenim inšpekcijskim nadzorom in kaznovanjem morebitnih kršiteljev. To je predstavljalo pomemben, četudi začasen korak v smeri vsaj spodbujanja delovanja različnih dejavnosti in ohranitve delovnih mest.
Kako minister za gospodarstvo ocenjuje napoved predsednika vlade o možnosti zaostrovanja ukrepov?
Sproščanje ukrepov je sorazmerno povezano s stanjem okužb in razmerami v bolnišnicah, naravo dela v posamezni dejavnosti in tveganjem za prenos okužb ter upoštevaje nujnost posameznih dejavnosti za delovanje družbe. Vlada ob vsakem sproščanju ukrepov preverja njihovo utemeljenost, skladno z upoštevanjem strokovnega mnenja in aktualne epidemiološke slike. S ciljem minimiziranja možnosti za prenos koronavirusnih okužb se tako v primeru slabše epidemiološke slike dopušča izvajanje zgolj najnujnejših dejavnosti, v primeru izboljšanja stanja pa se širi nabor možnih izjem.
Ali minister podpira zaostrovanje ukrepov v boju proti novemu koronavirusu ali še vedno zavzema držo, kot jo je pred prazniki – kontrolirano sproščanje ukrepov?
Osnovni cilj ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in s tem tudi ministra že ves čas ostaja enak, in sicer da se v najkrajšem možnem času in v čim večji meri oz. v celoti odpravijo omejitveni ukrepi in sprosti izvajanje storitvenih dejavnosti v vseh panogah ter omogoči nemoteno in normalno poslovanje vseh gospodarskih subjektov.
Kaj se je spremenilo v vladnem boju proti novemu koronavirusu od izjave, da si enostavno moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici, pa do danes? Smo še vedno v slepi ulici?
Ministrova izjava se je nanašala na jesensko zaprtje v času drugega vala epidemije, ko se je vlada na tedenski ravni seznanila s stanjem kapacitet in rezerv v zdravstvenem sistemu, na drugi strani pa s stanjem v gospodarstvu. Z izrazom, da si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici, je bil izpostavljen ključen pomen, da se kljub najdaljšemu in temeljitemu zaprtju v primerjavi z drugimi državami v regiji to ni poznalo pri zmanjšanju števila novookuženih, hospitaliziranih in oseb na intenzivni negi. Kar pa je pravzaprav osnovni namen in cilj zaprtja. Minister ocenjuje, da bo novi načrt sproščanja ukrepov, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada, zagotavljal večjo predvidljivost in sistematičnost na področju sproščanja dejavnosti.
Kdaj bi 14-dnevni 'lockdown', kot ga je za zamejitev širjenja virusa predlagal nekdanji minister Gantar, na gospodarstvo vplival slabše: med božičnimi in novoletnimi prazniki ali danes?
Šele ko bomo enkrat za vselej odpravili omejitvene ukrepe, sprostili izvajanje dejavnosti v vseh panogah ter omogočili nemoteno in normalno poslovanje vseh gospodarskih subjektov, bomo lahko govorili o izboljšanju stanja. Do takrat pa noben 'lockdown', ki temelji na sprejetju omejitvenih vladnih ukrepov, ni sprejemljiv za slovenska podjetja.
