VINIŠKA REPUBLIKA
Petdnevno praznovanje za štiridnevno republiko
Pred 100 leti so Belokranjci razglasili Viniško republiko. Novi nadoblasti je najbolj nasprotoval razsvetljeni župnik Jurij Koenig.
Odpri galerijo
Ob stoti obletnici Viniške republike je bil slavnostni govornik predsednik Slovenije Borut Pahor. FOTOgrafije: Boris Grabrijan
Belokranjci so nekaj posebnega. Spominjam se belokranjskih deklet s pojočo govorico, ki so ob petkih takoj po predavanjih v Ljubljani sedle na vlak, da le ne bi zamudile vaj pri folklori. Verjetno ni nihče tako navezan na svojo deželo kot oni. Zaradi Kolpe, steljnikov, cvetočih travnikov, žitnih polj, plesa, vina in pesmi – upravičeno. Da so predani, dokazuje tudi stota obletnica razglasitve Viniške republike.
Šlo je za več kot kmečki upor. Za čisto pravi vaški puč, ko so prebivalci Vinice zaradi katastrofalnih razmer, pomanjkanja in lakote ter novega kralja, o katerem poprej niso kaj dosti slišali, odklonili novo oblast.
Zato je te dni v Vinici, rojstnem kraju velikega poeta, prevajalca, dramaturga Otona Župančiča, kar živahno, saj potekajo številni dogodki, povezani z obletnico upora Viničanov, ki so razglasili republiko in imenovali njenega predsednika.
Kot je na krajevni proslavi ob praznovanju obletnice dejal predsednik države Borut Pahor, je ob tem morda preveč ambiciozno govoriti o zametkih slovenske državnosti, a vsekakor gre za pomemben mejnik v naši zgodovini.
Kapljo čez rob je takrat nezadovoljnim Viničanom prelil zaplet okrog žigosanja avstro-ogrskega denarja – krone. Žigosane so postale plačilno sredstvo v novonastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali so jih žigosali ali pa so na njih lepili znamkice in jih tako ločili od avstro-ogrskih kron, ki pa so bile v trenutku vredne štirikrat manj. Razmerje je bilo za Slovence zelo neugodno. Nastal je vsesplošen kaos, saj so t. i. vojni dobičkarji izkoristili situacijo.
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 1919, so Viničani zrušili občinsko oblast, ki so ji očitali slabo delo in finančne malverzacije. Denimo žigosanje avstrijskega denarja po za to določenem roku za veliko provizijo, izdajo potnih listov za ukradeno živino, nasprotovali so podpisovanju soglasij za železnico in podobno. Zavrnili so novo kraljevino in imenovali predsednika republike – najstarejšega krajana, 87-letnega Jureta Pavlešiča.
Na prireditvi, ki jo je odlično zasnovala Ticiana Starešinič, so sodelovali vsi rodovi Viničanov. Povezovalka Nina pa je dogodke pred stoletjem ponazorila karseda zabavno: »… muški so se vseli i popili kupico vina, pa drugo, morda je bila i tretja; i unda razglasili republiko. Potlej so dva dni marširali po Placu i kričali 'Živela republika'. Tretji dan so ženske po maši skričale na njih i muški so šli doma, i republike je bilo konec …«
Prisotni so se ob njeni interpretaciji zasmejali, a v resnici stvar ni bila tako zelo nedolžna.
Proti ljudem so nastopili orožniki in vojska ter v treh dneh zaprli deseterico vodilnih pučistov, med drugim razsvetljenega župnika Jurija Koeniga, ki je najbolj nasprotoval novi nadoblasti iz Beograda.
Kot pravijo viri, so hoteli, zanimivo, viniški liberalci kar večji del krivde zvaliti na župnika, ki je bil z današnje perspektive liberalen in napreden, liberalci, ki so verjeli v mirno skupnost južnoslovanskih narodov v eni državi, pa precej kratkovidni. A tako je, zgodovina obrača po svoje. Toda župnika Koeniga so skupaj s preostalimi pučisti kmalu izpustili, saj so farani v njegovo podporo zbrali več kot 600 podpisov.
Viniška republika je obstajala štiri dni, a Belokranjci so na ta dogodek tako ponosni, da so pripravili kar petdnevno praznovanje.
Športno-turistično društvo Vinica je v sodelovanju z drugimi društvi in posamezniki organiziralo predavanja, projekcijo filma in proslavo, na kateri je govoril predsednik Pahor. V središču mesta so pripravili tržnico z domačimi, lokalno pridelanimi izdelki. Javni zavod Krajinski park Kolpa je sodeloval s stojnico z brezplačno izposojo električnih koles, kar je vse obiskovalce zelo navdušilo.
Vrhunec praznovanja sta bila pohod po Sejemski pešpoti in kresovanje, kjer so nastopili domača skupina 2B, Jan Plestenjak in Mambo Kings. Jutranjo prvomajsko budnico so pripravili Viniški tamburaši.
Lokalna dramska skupina je na odru v okviru igre, ki jo je napisala Ivanka Sajovic, poustvarila dogodke izpred sto let v svojem viniškem narečju, ki se razlikuje od belokranjskega. Belokranjci med drugim pretežno izpuščajo črko L na koncu besede, namesto došel rečejo došo(a), v Vinici pa jo poudarijo.
Brez plesa v Beli Krajini ne gre.
Šlo je za več kot kmečki upor. Za čisto pravi vaški puč, ko so prebivalci Vinice zaradi katastrofalnih razmer, pomanjkanja in lakote ter novega kralja, o katerem poprej niso kaj dosti slišali, odklonili novo oblast.
Zato je te dni v Vinici, rojstnem kraju velikega poeta, prevajalca, dramaturga Otona Župančiča, kar živahno, saj potekajo številni dogodki, povezani z obletnico upora Viničanov, ki so razglasili republiko in imenovali njenega predsednika.
Na odru so poustvarili dogodke izpred sto let v viniškem narečju.
Kot je na krajevni proslavi ob praznovanju obletnice dejal predsednik države Borut Pahor, je ob tem morda preveč ambiciozno govoriti o zametkih slovenske državnosti, a vsekakor gre za pomemben mejnik v naši zgodovini.
Predsednik postal najstarejši krajan
Kapljo čez rob je takrat nezadovoljnim Viničanom prelil zaplet okrog žigosanja avstro-ogrskega denarja – krone. Žigosane so postale plačilno sredstvo v novonastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ali so jih žigosali ali pa so na njih lepili znamkice in jih tako ločili od avstro-ogrskih kron, ki pa so bile v trenutku vredne štirikrat manj. Razmerje je bilo za Slovence zelo neugodno. Nastal je vsesplošen kaos, saj so t. i. vojni dobičkarji izkoristili situacijo.
Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 1919, so Viničani zrušili občinsko oblast, ki so ji očitali slabo delo in finančne malverzacije. Denimo žigosanje avstrijskega denarja po za to določenem roku za veliko provizijo, izdajo potnih listov za ukradeno živino, nasprotovali so podpisovanju soglasij za železnico in podobno. Zavrnili so novo kraljevino in imenovali predsednika republike – najstarejšega krajana, 87-letnega Jureta Pavlešiča.
Približno takole so se Viničani pred stoletjem zbrali na trgu in odklonili novo oblast.
Na prireditvi, ki jo je odlično zasnovala Ticiana Starešinič, so sodelovali vsi rodovi Viničanov. Povezovalka Nina pa je dogodke pred stoletjem ponazorila karseda zabavno: »… muški so se vseli i popili kupico vina, pa drugo, morda je bila i tretja; i unda razglasili republiko. Potlej so dva dni marširali po Placu i kričali 'Živela republika'. Tretji dan so ženske po maši skričale na njih i muški so šli doma, i republike je bilo konec …«
Prisotni so se ob njeni interpretaciji zasmejali, a v resnici stvar ni bila tako zelo nedolžna.
Proti ljudem so nastopili orožniki in vojska ter v treh dneh zaprli deseterico vodilnih pučistov, med drugim razsvetljenega župnika Jurija Koeniga, ki je najbolj nasprotoval novi nadoblasti iz Beograda.
Tamburaši na prvomajski budnici
Kot pravijo viri, so hoteli, zanimivo, viniški liberalci kar večji del krivde zvaliti na župnika, ki je bil z današnje perspektive liberalen in napreden, liberalci, ki so verjeli v mirno skupnost južnoslovanskih narodov v eni državi, pa precej kratkovidni. A tako je, zgodovina obrača po svoje. Toda župnika Koeniga so skupaj s preostalimi pučisti kmalu izpustili, saj so farani v njegovo podporo zbrali več kot 600 podpisov.
Ob stoti obletnici Viniške republike je bil slavnostni govornik predsednik Slovenije Borut Pahor. FOTOgrafije: Boris Grabrijan
Viniška republika je obstajala štiri dni, a Belokranjci so na ta dogodek tako ponosni, da so pripravili kar petdnevno praznovanje.
Športno-turistično društvo Vinica je v sodelovanju z drugimi društvi in posamezniki organiziralo predavanja, projekcijo filma in proslavo, na kateri je govoril predsednik Pahor. V središču mesta so pripravili tržnico z domačimi, lokalno pridelanimi izdelki. Javni zavod Krajinski park Kolpa je sodeloval s stojnico z brezplačno izposojo električnih koles, kar je vse obiskovalce zelo navdušilo.
600
podpisov so zbrali v župnikovo podporo.
podpisov so zbrali v župnikovo podporo.
Vrhunec praznovanja sta bila pohod po Sejemski pešpoti in kresovanje, kjer so nastopili domača skupina 2B, Jan Plestenjak in Mambo Kings. Jutranjo prvomajsko budnico so pripravili Viniški tamburaši.
Lokalna dramska skupina je na odru v okviru igre, ki jo je napisala Ivanka Sajovic, poustvarila dogodke izpred sto let v svojem viniškem narečju, ki se razlikuje od belokranjskega. Belokranjci med drugim pretežno izpuščajo črko L na koncu besede, namesto došel rečejo došo(a), v Vinici pa jo poudarijo.
